Jedro

Strahu in stiske pred morebitnimi ponovnimi stiki z nasprotnim udeležencem - še posebej pri mladoletnih otrocih - ni mogoče odpravljati s podaljševanjem ukrepov po ZPND, temveč z odločitvijo o izvajanju stikov, v kateri bo sodišče celovito presodilo ogroženost otrok, njihovo korist ter tehtalo pravice in interese vseh udeležencev.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženci nosijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za podaljšanje ukrepov, izrečenih po 19. členu ZPND, za nadaljnjih 12 mesecev. Ti ukrepi so bili nasprotnemu udeležencu izrečeni s sklepom z dne 13. 12. 2024 (I. točka izreka). Odločilo je tudi, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2.Predlagatelji odločitve sodišča ne sprejemajo in zoper njo vlagajo pritožbo, v kateri uveljavljajo vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Predlagajo, da pritožbeno sodišče nasprotnemu udeležencu podaljša izrečene ukrepe še za čas 12 mesecev in priglašajo stroške pritožbenega postopka.

Pritožniki poudarjajo, da pogoj za podaljšanje že izrečenih ukrepov ni zgolj v tem, da ti niso dosegli svojega namena oziroma da jih povzročitelj krši in z nasiljem nadaljuje. Iz poročila Centra za krepitev duševnega zdravja in kakovosti odnosov s 27. 11. 2025 izhaja, da so bili v procesu obravnave pri otrocih opaženi določeni vzorci čustvovanja in vedenja: povečana tesnoba, jeza v pogovoru o očetu, strah pred vrnitvijo, stikom z očetom, motnje spanja ... Tako pri obeh otrocih kot pri tretji predlagateljici je še vedno prisoten odpor do stikov z nasprotnim udeležencem, občutek strahu in psihična napetost ter druge duševne stiske. Predlagatelji zaradi dolgoletnih nasilnih ravnanj še niso čustveno okrevali in vzpostavili občutka varnosti ter psihičnega miru in stabilnosti. Nasprotni udeleženec bo nasilna dejanja ponovno začel izvajati, ko bo za to imel priložnost. Otroka očeta ne želita videti; postala sta žalostna in bolj zaprta vase. Sin je postal razdražljiv, hitro menja razpoloženje, ima težave z očmi. Otroka sta večkrat močila posteljo in zvečer ju je strah biti sama. Ponovni stiki z očetom bi nanju slabo vplivali.

Dejstvo, da nasprotni udeleženec v času, ko so veljali izrečeni ukrepi, nasilnih dejanj ni izvrševal, ne zadošča za odpravo ukrepov. Pri presoji o trajanju ukrepa je treba ovrednotiti tako okoliščine na strani žrtve kot tudi na strani povzročitelja. Presoja o tem, ali žrtev še potrebuje varstvo, temelji na oceni verjetnosti ponavljanja nasilnih ravnanj kot tudi na ovrednotenju vpliva že izvršenih nasilnih ravnanj na žrtev. Podaljšanje izrečenih ukrepov utemeljuje okoliščina, da se pri predlagateljih še vedno pojavljajo tesnoba, jeza, strah pred vrnitvijo nasprotnega udeleženca in pred vzpostavitvijo stikov z njim, motnje spanja, nočno prebujanje, močenje postelje, nočne more ter različne somatske težave. Na strani nasprotnega udeleženca pa se ni spremenilo nič bistvenega, kar bi predlagateljem zagotavljalo, da do njegovega nasilja ne bo več prihajalo.

3.Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki se je nanjo odzval. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa, obenem pa priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Namen sodnega postopka po ZPND je v začasni ureditvi razmerij v družini z namenom odvrnitve nadaljnje škode zaradi izvršenega ali grozečega nasilja. Pomembnost in občutljivost varovane dobrine narekuje nujnost hitrega postopanja, zato je znižan dokazni standard in dana možnost izreka ukrepov brez predhodne izjave povzročitelja nasilja.

6.Sodišče prve stopnje je prepoznalo ogroženost predlagateljev zaradi nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca in mu s sklepom z dne 13. 12. 2024 v zvezi s sklepom IV Cp 257/2025 z 19. 2. 2025 za obdobje 12 mesecev izreklo ukrepe po 19. členu ZPND. Utemeljeno pa teh ukrepov ni podaljšalo še za enako časovno obdobje, kot se zavzemajo predlagatelji. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema argumentacijo iz izpodbijanega sklepa, da ni podlage za podaljšanje ukrepov po 19. členu ZPND. Sodišče je jasno in prepričljivo pojasnilo, da predlagatelji niso zatrjevali niti dokazali nadaljnjih nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca. Prav tako ogroženost predlagateljev ni takšne vsebine in intenzivnosti, da bi utemeljevala podaljšanje predlaganih ukrepov.

7.Predlagatelji v pritožbi poudarjajo, da je pri njih še vedno prisoten izrazit odpor do stikov z nasprotnim udeležencem, spremljajo pa ga občutki strahu, psihične napetosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Navajajo, da čustveno še niso okrevali ter niso vzpostavili občutka varnosti, psihičnega miru in stabilnosti. Poleg tega izpostavljajo, da bo nasprotni udeleženec nasilna dejanja ponovno začel izvajati, ko bo za to imel priložnost.

8.Predlagatelji svojih navedb, da bo nasprotni udeleženec ponovno začel izvajati nasilna dejanja, niso z ničemer izkazali. Nasprotno, nasprotni udeleženec je spoštoval odločitev sodišča. Predlagatelji pa so v več kot enoletnem obdobju imeli možnost poiskati ustrezno strokovno pomoč, kar so tudi storili.

9.Sodišče je pravilno ovrednotilo okoliščine tako na strani žrtve kot na strani povzročitelja nasilja ter ugotovilo, da ne obstajajo konkretne okoliščine, ki bi kazale na ponovitveno nevarnost. Poudarilo je, da izrek ukrepov predstavlja začasno ureditev razmerij v družini, namenjeno odvrnitvi nadaljnje škode zaradi izvršenega ali grozečega nasilja, in da je izključno zaščitne narave. Ukrepi se lahko podaljšajo le, če obstajajo konkretne okoliščine, ki takšno podaljšanje utemeljujejo, česar pa predlagatelji niso uspeli izkazati.

10.Strahu in stiske pred morebitnimi ponovnimi stiki z nasprotnim udeležencem - še posebej pri mladoletnih otrocih - ni mogoče odpravljati s podaljševanjem ukrepov po ZPND, temveč z odločitvijo o izvajanju stikov, v kateri bo sodišče celovito presodilo ogroženost otrok, njihovo korist ter tehtalo pravice in interese vseh udeležencev. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, obravnavani postopek temu ni namenjen.

11.Razlog za zavrnitev predloga ni zgolj v tem, da nasprotni udeleženec v času trajanja izrečenih ukrepov nasilnih dejanj ni izvrševal, temveč tudi v tem, da ogroženost predlagateljev ni takšne vsebine in intenzivnosti, ki bi utemeljevala podaljšanje predlaganih ukrepov. Zato je sklicevanje na primere sodne prakse, ki jih izpostavljajo v pritožbi, neutemeljeno, saj so bile v teh zadevah podane drugačne konkretne okoliščine.

12.Tega ne spreminja niti k pritožbi priloženo poročilo Centra za krepitev duševnega zdravja o duševnem stanju otrok, izdano po opravljenem zadnjem naroku. Poročilo je lahko podlaga za odločitev o tem, kako naj se v prihodnje izvajajo stiki med očetom in otroki, ne more pa utemeljiti podaljšanja ukrepov po ZPND.

13.Pritožbeno sodišče je glede na zgoraj pojasnjeno pritožbo zavrnilo, saj tudi ni ugotovilo kršitev določb materialnega in procesnega prava, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14.Sodišče v družinskih postopkih o stroških odloča po prostem preudarku (8. odstavek 22a. člena ZPND). Ker predlagatelji s pritožbo niso uspeli, nasprotni udeleženec pa z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispeval k odločitvi na pritožbeni stopnji, nosijo udeleženci vsak svoje stroške pritožbenega postopka.