4. 3. 2010

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Rajka Hrovata, Lesce, ki ga zastopa Marjana Verstovšek, odvetnica v Ljubljani, na seji 4. marca 2010

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2213/2009 z dne 21. 10. 2009 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I P 2019/2006 z dne 19. 3. 2009 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/06 in 58/09), prvega odstavka 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl.) in prvega odstavka 179. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

3.Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku zavrnilo tako pritožnikov (tedaj tožnikov) primarni kot njegov podredni zahtevek, s katerima je uveljavljal izplačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v znesku 3.338,34 EUR, ki naj bi jo utrpel zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in pravice do učinkovitega pravnega sredstva v že končanem sodnem postopku. Višje sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožnik uveljavlja kršitev 2., 5., 8., 14., 22., 23., 25., 26. in 125. člena Ustave. Hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO). Zatrjuje, da vsebuje ZVPSBNO protiustavno pravno praznino, ker ne ureja možnosti uveljavljanja pravičnega zadoščenja za tiste oškodovance, katerim je škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja nastala že pred začetkom njegove uporabe, vendar ti pred tem datumom niso vložili zahteve za pravično zadoščenje na mednarodno sodišče. Pritožnik oziroma pobudnik predlaga tudi presojo ustavnosti prvega odstavka 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) in prvega odstavka 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), kolikor določata numerus clausus oblik nepremoženjske škode.

2.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana, pogoji za izjemno obravnavo pa niso izpolnjeni (1. točka izreka). Razloge za takšno odločitev je senat Ustavnega sodišča sprejel v sklepu št. Up-678/09 z dne 20. 10. 2009 (Uradni list RS, št. 88/09).

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Izpodbijani predpisi ne učinkujejo neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07 in OdlUS XVI, 82). Pobudnikov pravni interes za oceno ustavnosti izpodbijanih predpisov je temeljil na vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče iz navedenih razlogov zavrglo. Pobudnik bo lahko šele po izčrpanju pravnih sredstev hkrati z ustavno pritožbo na Ustavno sodišče vložil tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZVPSBNO, ZOR oziroma OZ. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

5.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ustavno sodišče je odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena, tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik