Jedro

Predlagatelj v pravdnem postopku, ki še ni končan, vztraja, da je lastnik nepremičnin parc. št. 1 in 2, vse k. o. X, do celote in glede na to, da nasprotna udeleženka tega nedvomno ne priznava, kar izhaja tudi iz njenih navedb v tej pritožbi, je jasno, da med njima obstaja spor o velikosti lastninskih deležev in predmetu delitve. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je nepravdni postopek prekinilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče je v izpodbijani II. točki izreka nepravdni postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka pod opr. št. II P 2613/2013, v katerem predlagatelj nastopa kot tožnik in zahteva, da sodišče ugotovi, da je izključni lastnik nepremičnin parc. št. 1 in 2 vse k. o. X. 2. Odločitev sodišča z laično pritožbo izpodbija nasprotna udeleženka iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. V obrazložitvi navaja, da sodišče ni navedlo na podlagi česa je ugotovilo, da med udeleženci obstaja spor o predmetu delitve oziroma velikosti deležev, da vložitev tožbe to ne pomeni. Sodišče ni presojalo, ali je vložitev tožbe opravičljiva oziroma pravočasna glede na stanje nepravdnega postopka. Nasprotna udeleženka ni bila obveščena, da je predlagana prekinitev postopka, kar je v nasprotju z 22. členom Ustave. V nadaljevanju obsežno povzema potek dolgotrajnega postopka za delitev nepremičnin.

3. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnici, ki je laik, je potrebno v uvodu pojasniti, da Zakon o nepravdnem postopku določa, da sodišče o delitvi stvari odloča, če med udeleženci postopka ni spora o predmetu delitve in velikost deležev, sicer pa prekine postopek in solastnike napoti, da v določenem roku sprožijo postopek za rešitev tega vprašanja v smislu določb o reševanju predhodnih vprašanj (drugi in tretji odstavek 118. člena v zvezi z 9. in 10. členom ZNP).

6. Pritožnica je kot tožnica v pravdnem postopku, ki je potekal pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II P 1871/2012, propadla, vendar kot sledi iz pritožbe, nekritično prezrla, da je predlagatelj v istem postopku vložil nasprotno tožbo, za katero se je sodišče odločilo, da jo bo obravnavalo pod lastno opravilno številko II P 2619/2012. Tožnici je torej najmanj od takrat, ko je prejela nasprotno tožbo jasno, da je med udeležencema postopka spor o predmetu delitve in o velikosti deležev, zato se v tej pritožbi neutemeljeno sklicuje na kršitev 22. člena Ustave.

7. Predlagatelj v pravdnem postopku, ki še ni končan, vztraja, da je lastnik nepremičnin parc. št. 1 in 2, vse k. o. X, do celote in glede na to, da nasprotna udeleženka tega nedvomno ne priznava, kar izhaja tudi iz njenih navedb v tej pritožbi, je jasno, da med njima obstaja spor o velikosti lastninskih deležev in predmetu delitve. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je nepravdni postopek prekinilo.

8. Pritožbene navedbe, da je tožba predlagatelja neutemeljena, glede na vse zgoraj navedeno za odločitev v tej zadevi niso pomembne. V skladu z drugim in tretjim odstavkom 118. člena ZNP sodišče prve stopnje nepravdni postopek prekine takoj, ko med udeleženci obstoji spor glede velikosti deležev, saj samo o sporu ni pristojno odločati, niti s stopnjo verjetnosti ocenjevati ali je tožbeni zahtevek utemeljen, za kar se zavzema pritožba. Spor nastane v trenutku, ko eden izmed udeležencev nepravdnega postopka uveljavlja, da so deleži na nepremičnini drugačni kot izhajajo iz zemljiške knjige, ostali udeleženci postopka pa z njim ne soglašajo. Zakaj med udeleženci postopka pride do spora, za odločitev o prekinitvi postopka ni relevantno. Na podlagi navedenega so nerelevantne vse ostale pritožbene navedbe o nedovoljenih novotah. Glede na vse zgoraj navedeno nepravdno sodišče ni imelo druge možnosti kot da je nepravdni postopek prekinilo do odločitve pravdnega sodišča. 9. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče po uradnem preizkusu iz 350. člena ZPP ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in potrdilo izpodbijano 2. točko sklepa prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).