Jedro

Sodišče v sodnem postopku ne sme odločiti drugače, kot je bilo odločeno že s pravnomočno odločbo (319. člen ZPP v zvezi s 19. členom ZDSS-1), kadar se pravnomočnost nanaša na sklop dejstev, na katerem temelji zahtevek med istima strankama. Tožbeni zahtevek tožnice v tem sporu se ne opira na enako dejansko podlago kot zahtevek sindikata v pravnomočno končanem kolektivnem delovnem sporu, v katerem se je na splošno presojala uvrstitev delovnih mest kriminalističnega inšpektorja specialista in kriminalističnega inšpektorja specialista SKP v plačne razrede. Pritožbeno sodišče je v zadevi X Pdp 192/2023 obrazložilo, da predlagatelj ni zatrjeval, da pri zakonitosti postopka vrednotenja delovnih mest niso bili upoštevani kriteriji, kot izhajajo iz predpisov (ZSPJS, kolektivnih pogodb itd.) in da se upravičenost do višjega plačila za delo, ki so ga delavci dejansko opravili, lahko ugotavlja le za vsakega posebej v okviru individualnih delovnih sporov. Glede na navedeno drži pritožbena trditev, da sodišče v kolektivnem delovnem sporu ni presojalo skladnosti akta z določbami ZSPJS glede na primerjavo delovnih mest kriminalističnega inšpektorja specialista na GPU (ki ga je zasedala tožnica) in kriminalističnega inšpektorja SKP v oddelku C. na Policijski upravi A. (s šifro ...).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sklepov toženke št. ... z dne 23. 3. 2022 in št. ... z dne 23. 2. 2022; da je toženka dolžna tožnico za čas od 1. 1. 2017 do 30. 6. 2018 uvrstiti v 35. plačni razred, od 1. 7. 2018 do 30. 11. 2018 v 36. plačni razred in od 1. 12. 2018 dalje v 39. plačni razred; da ji je za čas od 1. 1. 2017 do 30. 11. 2018 dolžna obračunati osnovno bruto plačo 1.670,94 EUR, od 1. 12. 2018 do 31. 12. 2018 osnovno bruto plačo 1.954,78 EUR, od 1. 1. 2019 do 30. 11. 2021 osnovno bruto plačo 2.032,98 EUR in od 1. 12. 2021 do 31. 3. 2022 osnovno bruto plačo 2.198,84 EUR, povečano za dodatke, ki jih je tožnica prejemala v navedenih obdobjih, in ji po odvodu dajatev plačati ustrezen neto znesek, vse zmanjšano za že prejeti del plače, s pripadajočimi obrestmi. Toženki je prisodilo 1.024,76 EUR stroškov postopka.

2. Tožnica se pritožuje zoper sodbo zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je zmotno stališče sodišča o brezpredmetnem zatrjevanju tožnice, da zaposleni na delovnem mestu kriminalistični inšpektor specialist SKP ne opravljajo protibombnih pregledov in poligrafskih testiranj. Sistemizacija za posamezno delovno mesto ne bi smela vsebovati nalog, ki se na delovnem mestu ne opravljajo. Toženka bi morala v sistemizaciji delovnih mest določiti delovna mesta glede na vrste del in nalog, ki se pri njej dejansko opravljajo. Oblikovanje delovnih mest bi moralo slediti dejanskim potrebam dela (prim. Pdp 22/2016). Dejstvo, da se na delovnem mestu kriminalistični inšpektor specialist SKP dejansko ne opravlja poligrafskih testiranj in protibombnih pregledov, pomeni, da ima delovno mesto tožnice dodatno sistemizirani še nalogi (pripravljanje informacij, poročil in analiz ter predlaganje ukrepov in sodelovanje pri izvajanju programa izpopolnjevanja in usposabljanja). Sodišče ugotavlja, da je delovno mesto kriminalistični inšpektor specialist SKP pod šifro ... uvrščeno med tipična delovna mesta (TDM) 33, torej enako kot kriminalistični inšpektor specialist, na katerem delo opravlja tožnica. Nepomembne so ugotovitve sodišča, da je večina delovnih mest kriminalistični inšpektor specialist SKP uvrščena pod TDM 34 in posledično niso primerljiva z delovnim mestom tožnice. Zmoten je zaključek sodišča, da uvrstitev delovnega mesta tožnice in delovnega mesta kriminalistični inšpektor s šifro ... pod isti TDM 33 ne more vplivati na drugačno odločitev, ker ne gre za opravljanje enakega dela. Tožnica je na delovnem mestu kriminalistični inšpektor specialist opravljala vsa dela in naloge, ki jih opravljalo javni uslužbenci na delovnem mestu kriminalistični inšpektor specialist SKP, poleg teh pa še dodatni nalogi. Opravljala je enako zahtevno delo, zato je upravičena do plače, kot jo prejemajo javni uslužbenci na delovnem mestu kriminalistični inšpektor SKP s šifro ... Neenako obravnavanje javnih uslužbencev, ki opravljajo delo na enako zahtevnih delovnih mestih, pomeni kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom in načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih. V zvezi s tem opozarja na sodbo II Ips 85/2021. Izpostavlja, da je pritožbeno sodišče v kolektivnem delovnem sporu X Pdp 192/2023 odločalo o skladnosti akta o sistemizaciji delovnih mest z ZSPJS na splošno v zvezi z uvrstitvijo delovnega mesta kriminalistični inšpektor specialist v plačne razrede, in ne na podlagi primerjave delovnih mest kriminalistični inšpektor specialist na Generalni policijski upravi in kriminalistični inšpektor specialist SKP na Policijski upravi A. s šifro ... Pritožbeno sodišče tako še ni odločilo o enakem vprašanju, kot se postavlja v tej zadevi. Upoštevaje, da tožnica v okviru glavnega zahtevka zahteva uvrstitev v višji plačni razred in izplačilo razlike v plači, bi moralo sodišče v tem sporu o skladnosti sistemizacije tožene stranke z določili ZSPJS odločiti v okviru predhodnega vprašanja v smislu 21. člena ZDSS-1 (Pdp 414/2012, VIII Ips 218/2011). Zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil postopka sodišče ni odločilo o višini tožbenega zahtevka in posledično neutemeljeno ni izvedlo dokaza s predložitvijo plačilnih list. Ker bi moralo ugoditi tožbenemu zahtevku, je posledično napačna odločitev o stroških postopka. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da očitane bistvene kršitve niso podane, prav tako ne tiste, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Odločilna dejstva so bila ugotovljena pravilno in popolno, pravilno je bilo uporabljeno tudi materialno pravo.

5. Tožnica, ki je zaposlena na delovnem mestu "kriminalistični inšpektor specialist" pri Ministrstvu za notranje zadeve, Policiji, Generalni policijski upravi (v nadaljevanju: GPU), Upravi B., Centru C., zahteva uvrstitev v plačni razred, ki je v Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Policiji in njegovih spremembah (v nadaljevanju: akt) določen za delovno mesto "kriminalistični inšpektor specialist SKP" v okviru posameznih policijih uprav (v nadaljevanju: PU). Slednje je za en plačni razred višje vrednoteno kot delovno mesto tožnice. V povezavi s tem zahtevkom je zahtevala tudi razliko v plači. 6. Pritožba zatrjuje, da bi moralo sodišče v tem sporu o vprašanju skladnosti akta z določbami Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji) odločiti v okviru predhodnega vprašanja v smislu 13. člena ZPP oziroma 21. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji). V 21. členu ZDSS-1 je določeno, da lahko sodišče do odločitve o predhodnem vprašanju prekine postopek le, če zakon določa, da predhodnega vprašanja ne sme samo rešiti, ali če je postopek za odločitev o obstoju te pravice ali pravnega razmerja pred pristojnim organom že v teku. Ker je delovno sodišče v pravnomočno zaključenem kolektivnem sporu X Pdp 192/2023 z dne 12. 9. 2023 zavrnilo zahtevek za ugotovitev neskladnosti akta z ZSPJS, je sodišče prve stopnje s sklicevanjem na navedeno določbo ZDSS-1 štelo, da je na to odločitev v tem individualnem delovnem sporu vezano in da o (predhodnem) vprašanju ne sme ponovno in ne drugače odločiti.

7. Sodišče v sodnem postopku ne sme odločiti drugače, kot je bilo odločeno že s pravnomočno odločbo (319. člen ZPP v zvezi s 19. členom ZDSS-1), kadar se pravnomočnost nanaša na sklop dejstev, na katerem temelji zahtevek med istima strankama. Tožbeni zahtevek tožnice v tem sporu se ne opira na enako dejansko podlago kot zahtevek sindikata v pravnomočno končanem kolektivnem delovnem sporu, v katerem se je na splošno presojala uvrstitev delovnih mest kriminalističnega inšpektorja specialista in kriminalističnega inšpektorja specialista SKP v plačne razrede. Pritožbeno sodišče je v zadevi X Pdp 192/2023 obrazložilo, da predlagatelj ni zatrjeval, da pri zakonitosti postopka vrednotenja delovnih mest niso bili upoštevani kriteriji, kot izhajajo iz predpisov (ZSPJS, kolektivnih pogodb itd.) in da se upravičenost do višjega plačila za delo, ki so ga delavci dejansko opravili, lahko ugotavlja le za vsakega posebej v okviru individualnih delovnih sporov. Glede na navedeno drži pritožbena trditev, da sodišče v kolektivnem delovnem sporu ni presojalo skladnosti akta z določbami ZSPJS glede na primerjavo delovnih mest kriminalističnega inšpektorja specialista na GPU (ki ga je zasedala tožnica) in kriminalističnega inšpektorja SKP v oddelku C. na Policijski upravi A. (s šifro ...). Kljub napačnemu stališču sodišča prve stopnje, da je presoja skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom lahko le predmet kolektivnega spora (kar je tudi sicer v nasprotju s stališčem v zadevah Pdp 414/2012 in VIII Ips 218/2011) in da pravnomočna odločitev v kolektivnem sporu zavezuje v tem sporu, je sodišče prve stopnje vsebinsko obravnavalo trditve tožnice glede primerjave navedenih delovnih mest in ugotavljalo, ali sta vsebinsko enaki. Zato navedeno napačno stališče samo po sebi ne more imeti za posledico ugodnejšo odločitev za tožnico.

8. Sodišče prve stopnje je kot brezpredmetno ocenilo navedbo tožnice, da zaposleni na višje vrednotenem delovnem mestu kriminalistični inšpektor specialist SKP ne opravljajo protibombnih pregledov in poligrafskih testiranj, z utemeljitvijo, da gre za delovni nalogi iz opisa delovnega mesta v aktu. Pritožba temu stališču nasprotuje in izpostavlja, da bi morala toženka v aktu določiti delovna mesta glede na vrste del in nalog, ki se pri njej dejansko opravljajo, in da bi moralo oblikovanje delovnih mest slediti dejanskim potrebam po delu. Pri tem se sklicuje na zadevo Pdp 22/2016, ki pa ni primerljiva z obravnavano zadevo, saj se nanaša na vprašanje plačila za dejansko opravljeno delo ob premestitvi javnega uslužbenca. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da ni pomembno zatrjevanje tožnice o tem, da zaposleni na delovnem mestu kriminalistični inšpektor specialist SKP ne izvajajo vseh opravil (protibombnih pregledov in poligrafskih testiranj), saj ju nadrejeni lahko odredijo, glede na to, da sta izrecno zajeti v opisu del in nalog višje vrednotenega delovnega mesta, medtem ko ju tožnici glede na opis njenega delovnega mesta ni mogoče odrediti. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje se opisa delovnih mest kriminalistični inšpektor specialist SKP na Policijski upravi A. s šifro ... in kriminalistični inšpektor specialist na GPU ne prekrivata povsem. Razlikujeta se v dodatni delovni nalogi (protibombni pregledi), četudi po oceni tveganja obe spadata pod tipična delovna mesta (TDM) 33. Opisa delovnih mest v sistemizaciji toženke (ki vsebujeta deloma drugačne dodatne naloge) ne utemeljujeta enakega plačila za delo. Posledično pritožba neutemeljeno oporeka zaključku sodišča prve stopnje, da sama uvrstitev delovnega mesta kriminalistični inšpektor specialist SKP s šifro ... k TDM 33 ne more vplivati na drugačno odločitev.

9. Sodišče prve stopnje pri primerjavi delovnih mest ni izhajalo le iz opisa del in nalog delovnih mest oziroma dodatnih nalog, ki se izvajajo na primerjanih delovnih mestih, kot izhajajo iz vsakokratnih sprememb akta, temveč tudi iz zahtevnosti delovnega mesta, ki je prvina za določanje osnovnih plač na plačni lestvici (9. točka 2. člena ZSPJS). Določa se z zahtevnostjo nalog in iz njih izhajajočo zahtevano usposobljenostjo (zahtevana strokovna izobrazba, potrebna dodatna znanja in izkušnje), odgovornostjo, pooblastili in omejitvami, psihofizičnimi in umskimi napori ter vplivi okolja. Pritožba zmotno navaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta delovni mesti kriminalistični inšpektor specialist in kriminalistični inšpektor specialist SKP vsebinsko enaki, saj takšna ocena tožnice glede na navedene kriterije za določitev zahtevnosti delovnega mesta ne drži. Iz vpogleda v sistemizacijo kot celoto in uvrstitve delovnih mest pod TDM 33 in TDM 34 (kamor spada večina delovnih mest kriminalistični inšpektor SKP) je razvidno, da se na presojanih delovnih mestih razlikujejo nevarnosti oziroma tveganja. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da so delovne naloge, kljub enakemu poimenovanju nekaterih nalog, drugačne po zahtevnosti, zahtevani usposobljenosti in odgovornosti, pooblastilih in omejitvah, psihofizičnih in umskih naporih ter vplivih okolja. Glede na takšne ugotovitve sodišča o zahtevnosti presojanih delovnih mest akt po vsebini ni nezakonit in v neskladju z ustavnim načelom enakosti oziroma načelom enakega plačila za enako delo. Tudi upoštevanje sodbe II Ips 85/2021 (ki se ne nanaša na vprašanje enakega plačila za delo) ne vpliva na drugačen zaključek.

10. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila tožnica skladno z vsakokratnim veljavnim aktom uvrščena v plačni razred glede na delovno mesto, ki ga je zasedala, in da ni upravičena do razlike v plači. 11. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti dokaz s predložitvijo plačilnih list tožnice. Ker je sodišče tožbeni zahtevek za uvrstitev v višji plačni razred in plačilo razlike v plači zavrnilo že po temelju ter ga ni presojalo po višini, je ta dokazni predlog pravilno zavrnilo kot nepotreben.

12. Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

13. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP).