Jedro

Predhodna odredba je eden od ukrepov zavarovanja, urejenih v tretjem delu ZIZ. Že uvodni člen tega dela ZIZ določa, da se določbe tega zakona o izvršbi smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v tem delu zakona drugače določeno. Posebnih določb v tem poglavju o zavarovanju glede vloge ugovora zoper sklep o zavarovanju ni. Potrebno je tedaj uporabiti določbe ZIZ, ki veljajo za postopek izvršbe. V skladu s členom 53 ZIZ je ugovor edino dolžnikovo pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi, s katerimi je predlogu za izvršbo ugodeno. ZIZ vsebuje ureditev vloge ugovora v postopku izvršbe v določbah členov 53 do 58, predvsem glede njegove relevantne vsebinske usmerjenosti in potrebne obrazloženosti. Vendar pa ima tudi odgovor na ugovor pomembno vlogo, na kar kaže dejstvo, da v členu 57 ZIZ zakon določa, da se mora izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora zoper sklep o izvršbi vročiti upniku in ga opozoriti na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka člena 58 tega zakona ter mu nuditi za to rok 8 dni. Navedene pravne posledice pa so v bistvu neugodne za upnika, saj je v prvem odstavku člena 58 določeno, da sodišče šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, če upnik v nudenem roku ne odgovori na ugovor. V tretjem odstavku člena 58 je določeno, da mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsegu, to je v točki II izreka razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot to pokaže pregled spisa, dne 8. 8. 2012 na predlog tožeče stranke izdalo sklep o predhodni odredbi, z odrejeno predznambo zastavne pravice v zavarovanje terjatve tožeče stranke (v nadaljevanju tožnika) pri nepremičninah tožene stranke (v nadaljevanju toženke) in to do 1/4 solastni nepremičnini z ID znakom X in nepremičnini, v celoti last toženke, z ID znakom Y. Ta predhodna odredba velja še 8 dni po nastopu pogojev za izvršbo oziroma traja še 8 dni potem, ko bo postala izvršljiva v zadevi izdana sodba sodišča prve stopnje, s katero bo odločeno o sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 112563/2011 z dne 23. 9. 2011. Z navedenim prvim sklepom je tudi toženki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožnika v znesku 433,48 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2. Po ugovoru toženke zoper sklep o predhodni odredbi je sodišče prve stopnje s sedaj izpodbijanim sklepom ugovor toženke zoper sklep o predhodni odredbi sicer zavrnilo, vendar pa je pod II izreka sklepa izdano predhodno odredbo omejilo tako, da ostaja v veljavi le odrejena predznamba zastavne pravice v zavarovanje terjatve tožnika pri toženki v celoti lastni nepremičnini z ID znakom Y in odredilo izbris predznambe zastavne pravice še pri toženki do 1/4 solastni nepremičnini z ID znakom X. Ocenilo je, da bo zavarovanje terjatve tožnika doseženo že z predznambo zastavne pravice pri zgolj eni že navedeni toženkini nepremičnini, izhajajoč pri tem iz načela sorazmernosti, s primerjavo vrednosti te nepremičnine in seštevka terjatev (vključno s terjatvijo tožnika), zavarovanih z zastavno pravico na tej nepremičnini.

3. Zoper ta sklep pod točko II izreka (v neugodnem delu za tožnika) se tožnik pravočasno pritožuje ob uveljavljanju pritožbenega razloga absolutnih bistvenih kršitev določb postopka kot primarne pritožbene podlage, podrejeno pa graja tudi po vsebini materialno pravno pravilnost izpodbijane odločitve, ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da izhajajoč iz načela sorazmernosti za zavarovanje tožnikove terjatve zadošča zgolj s hipoteko obremenjena ena, že navedena do celote toženki lastna nepremičnina. Tožnik sodišču prve stopnje očita zagrešitev absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka člena 339 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), saj ugovora toženke zoper sklep o predhodni odredbi tožniku ni vročilo pred vročitvijo izpodbijanega sklepa. ZIZ pa predvideva poseben postopek v zvezi z ugovorom tudi zoper sklep o zavarovanju, saj mora sodišče v skladu s členom 57 ZIZ dati upniku rok za odgovor na ugovor in šele nato odločiti o ugovoru.

4. V vloženem pritožbenem odgovoru toženka oporeka pritožbenim navedbam in se zavzema za zavrnitev pritožbe na pritožbeni stopnji.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je preizkušalo pravilnost izpodbijane odločitve tako v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa zadeve po drugem odstavku člena 350 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ, ki zajema tudi preizkus pravilnosti uporabe procesnega prava, kar pa je tudi primarno predmet pritožbene graje. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je bilo treba napadeni sklep v izpodbijanem obsegu razveljaviti zaradi procesne kršitve.

7. Predhodna odredba je eden od ukrepov zavarovanja, urejenih v tretjem delu ZIZ. Že uvodni člen tega dela ZIZ določa, da se določbe tega zakona o izvršbi smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v tem delu zakona drugače določeno. Posebnih določb v tem poglavju o zavarovanju glede vloge ugovora zoper sklep o zavarovanju ni. Potrebno je tedaj uporabiti določbe ZIZ, ki veljajo za postopek izvršbe. V skladu s členom 53 ZIZ je ugovor edino dolžnikovo pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi, s katerimi je predlogu za izvršbo ugodeno. ZIZ vsebuje ureditev vloge ugovora v postopku izvršbe v določbah členov 53 do 58, predvsem glede njegove relevantne vsebinske usmerjenosti in potrebne obrazloženosti. Vendar pa ima tudi odgovor na ugovor pomembno vlogo, na kar kaže dejstvo, da v členu 57 ZIZ zakon določa, da se mora izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora zoper sklep o izvršbi vročiti upniku in ga opozoriti na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka člena 58 tega zakona ter mu nuditi za to rok 8 dni. Navedene pravne posledice pa so v bistvu neugodne za upnika, saj je v prvem odstavku člena 58 določeno, da sodišče šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, če upnik v nudenem roku ne odgovori na ugovor. V tretjem odstavku člena 58 je določeno, da mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.

8. Kot navedeno so v skladu s členom 239 ZIZ tudi za postopek predhodne odredbe upoštevne navedene določbe ZIZ o ugovoru zoper sklep o izvršbi, iz teh določb pa je mogoče sklepati na voljo zakonodajalca, da upnik aktivno sodeluje v ugovornem postopku in uveljavi svoj trditveni in dokazni potencial v obrambi pred ugovornimi navedbami in posledično možnostjo razveljavitve sklepa o izvršbi.

9. V danem primeru tožnik pravilno poudarja, da mu sodišče prve stopnje ugovora toženke zoper sklep o predhodni odredbi ni vročilo v odgovor, saj pregled spisa pokaže, da je pooblaščenec toženke ugovor zoper sklep o predhodni odredbi prejel 11. 9. 2012, istega dne pa tudi izpodbijani sklep (z ločenima vročitvama), tako da tožnik ni imel možnosti sodelovanja v ugovornem postopku in mu je bila odvzeta možnost obravnavanja, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka člena 339 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ, ta pa vodi k razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsegu v skladu s 3. točko člena 365 v zvezi s členom 366 in členom 354 ZPP v povezavi s členom 15 ZIZ. V kolikor bi namreč pritožbeno sodišče sedaj tožnikove pritožbene navedbe v zvezi s samo vsebino izpodbijanega sklepa samo obravnavalo (eventualno kot upoštevno pritožbeno novoto), bi tožniku odvzelo pravico do pravnega sredstva. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v napadenem obsegu o ugovoru ponovno odločiti ob upoštevanju upnikovih trditev in stališč.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek člena 165 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).