Jedro

V skladu z ustaljeno sodno prakso, ki ji pritrjuje tudi strokovna literatura, se v primerih, ko je upravičencu dodeljena BPP za zastopanje v postopku pred sodišči na prvi stopnji, šteje, da je storitev opravljena z vročitvijo odločbe sodišča prve stopnje. To pomeni, da trenutek opravljene storitve nastopi takrat, ko odvetnik prejme sodbo ali sklep sodišča prve stopnje, s katerima je odločeno o zadevi, za katero je dodeljena BPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Krškem, št. Bpp 92/2018 z dne 10. 3. 2019, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) odločil, da se predlog tožnice za plačilo stroškov pod opr. št. Bpp 92/2018 in Bpp 109/2018 združi in vodi pod opr. št. Bpp 92/2018 (1. točka izreka) ter, da se tožničina zahteva z dne 21. 2. 2020 za odmero in plačilo stroškov za zastopanje upravičencev A.A. in B.B., po odločbi št. Bpp 92/2018, zavrne (2. točka izreka). V obrazložitvi je uvodoma citiral peti odstavek 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožnica je bila z odločbo št. Bpp 109/2018 dodeljena za izvajanje BPP B.B., ki je bila po navedbi tožnice postavljena pod skrbništvo Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) ..., in ji je z dnem, ko je postala poslovno nesposobna oseba, prenehala upravičenost do BPP po odločbi št. 109/2018, zato bi morala tožnica vrniti napotnico takoj oziroma v roku 15 dni od dneva, ko je za to odločilno dejstvo izvedela, tj. 21. 6. 2019, ko je dejansko vložila umik tožbe v zadevi I P 36/2018. Z odločbo št. Bpp 92/2019 pa je bila tožnica dodeljena za izvajanje BPP A.A., ki je po navedbi tožnice med pravdnim postopkom umrl in mu je z dnem smrti prenehala upravičenost do BPP, zato bi morala tožnica napotnico vrniti takoj oziroma v roku 15 dni, ko je izvedela za odločilno dejstvo, tj. 8. 10. 2019, ko je dejansko vložila umik tožbe v zadevi I P 36/2018. Tožnica pa je stroške za dejanja BPP, ki jih je opravila za upravičenca, priglasila 21. 2. 2020, torej po izteku 15-dnevnega roka, zato ni upravičena do plačila storitev BPP.

2. Tožnica je v tožbi povzela potek dosedanjega postopka in navedla, da je v združeni zadevi (Bpp 92/2018 in Bpp 109/2018) izpolnjeni napotnici s priglašenimi stroški vrnila šele po tem, ko je sodišče citirani pravdni postopek, v katerem je tožnica zastopala oba upravičenca do BPP, ustavilo. Sodišče je sklep o ustavitvi postopka izdalo 19. 2. 2020, tožnica ga je prejela 20. 2. 2020 (kar je razvidno z žiga na njem) in istega dne vrnila napotnici, kar je razvidno tako z napotnic kot s spremnih dopisov, tudi sicer pa datum vrnitve napotnic ni sporen. Ko je tožnica 21. 6. 2019 vložila umik tožbe za upravičenko B.B., ni takoj vrnila napotnice, saj bi morda morala oziroma bi lahko v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila še kakšno vlogo, saj tožnici pooblastilo ni prenehalo in je še vedno imela pravico opravljati pravdna dejanja. Skrbnik upravičenke, CSD ..., tožnici namreč ni preklical pooblastila, v ustnem pogovoru pa ji je povedal, da ne želi nadaljevati postopka. Iz enakih razlogov tožnica, ko je 8. 10. 2019 vložila umik tožbe za upravičenca A.A., ni takoj vrnila napotnice. Dedinja po upravičencu, B.B., oziroma njen skrbnik namreč tožnici pooblastila ni preklical(a). Tožnica je izpolnjeni napotnici tako vrnila šele po ustavitvi citiranega pravdnega postopka, ko je bilo jasno, da v postopku ne bo več treba opravljati pravdnih dejanj, zato je treba ta trenutek, tj. ustavitev postopka, šteti kot zaključek opravljenih storitev. 15-dnevni rok, ki ga ZBPP določa v 40. členu, je torej začel teči z vročitvijo sklepa o ustavitvi postopka. To pomeni, da je tožnica stroške v združeni zadevi priglasila pravočasno in je upravičena do plačila storitev BPP. Tožnica je zato sodišču predlagala, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo toženki v ponoven postopek ter ji naloži povrnitev tožničinih stroškov postopka.

3. Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

4. Stranka z interesom B.B. odgovora na tožbo v danem roku ni podala.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa za BPP o zavrnitvi tožničinega predloga za odmero in plačilo stroškov zastopanja upravičencev A.A. in B.B. v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Krškem v zadevi I P 36/2018. Organ je tožničin predlog zavrnil, ker je menil, da je stroške za dejanja BPP, ki jih je priglasila 20. 2. 2020, priglasila prepozno, tj. po izteku 15-dnevnega roka iz petega odstavka 40. člena ZBPP.

7. Tožnica ugovarja, da je 15-dnevni rok iz petega odstavka 40. člena ZBPP začel teči šele z vročitvijo sklepa o ustavitvi postopka v zadevi I P 36/2018, tj. 20. 2. 2020, ne pa z odvzemom poslovne sposobnosti B.B. in s smrtjo A.A. oziroma s podanima umikoma tožb. 8. Prvi odstavek 40. člena ZBPP določa, da je izvajalec BPP pristojni strokovni službi za BPP dolžan predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi. Če napotnice v navedenem roku ne vrne, pa do plačila storitev BPP ni upravičen (peti odstavek 40. člena ZBPP).

9. V skladu z ustaljeno sodno prakso,1 ki ji pritrjuje tudi strokovna literatura,2 se v primerih, ko je upravičencu dodeljena BPP za zastopanje v postopku pred sodišči na prvi stopnji, šteje, da je storitev opravljena z vročitvijo odločbe sodišča prve stopnje. To pomeni, da trenutek opravljene storitve nastopi takrat, ko odvetnik prejme sodbo ali sklep sodišča prve stopnje, s katerima je odločeno o zadevi, za katero je dodeljena BPP.3 Po presoji sodišča je predstavljeno stališče ustaljene sodne prakse relevantno tudi v konkretnem primeru, ko je bila upravičenka B.B. resda postavljena pod skrbništvo, upravičenec A.A. pa je umrl, vendar se je tožnica kot njuna pooblaščenka po sistemu BPP (za zastopanje pred sodiščem prve stopnje) s skrbnikom (oziroma dedinjo) dogovorila za umika tožbe, ki ju je tudi podala. Zato je po oceni sodišča upravičeno menila, da se bo storitev štela za opravljeno šele, ko ji bo vročen sklep o ustavitvi postopka, in da bo morebiti treba do prejema tega sklepa v skladu z ZPP opraviti še druga procesna dejanja. Po presoji sodišča tožnica zato utemeljeno ugovarja, da je v obravnavanem primeru 15-dnevni rok za predložitev izpolnjenih napotnic, ki teče od oprave storitev BPP, začel teči šele z vročitvijo sklepa o ustavitvi postopka v zadevi I P 36/2018 pred Okrožnim sodiščem v Krškem, za katero je bila upravičencema B.B. in A.A. med drugim dodeljena BPP za zastopanje pred sodiščem prve stopnje.

10. V obravnavanem primeru pa med strankama ni sporno, da je tožnica organu za BPP izpolnjeni napotnici za oba navedena upravičenca predložila že dne, tj. 20. 2. 2020, ko ji je bil citirani sklep o ustavitvi postopka vročen. Sodišče zato ugotavlja, da je torej tožnica predmetni napotnici predložila pravočasno, tj. znotraj 15-dnevnega roka.

11. Po obrazloženem je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani sklep odpravilo, ker je toženka napačno uporabila materialno pravo, in v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo moral organ za BPP izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema te sodbe, pri tem pa bo moral pravilno uporabiti materialno pravo, tako da bo upošteval, da se v primerih, ko je upravičencu dodeljena BPP za zastopanje v postopku pred sodišči na prvi stopnji, šteje, da je storitev opravljena z vročitvijo odločbe sodišča prve stopnje (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

12. Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (relevantno dejansko stanje), med tožnico in toženko ni sporno (to je, da je bil sklep o ustavitvi postopka v zadevi I P 36/2018 pred Okrožnim sodiščem v Krškem tožnici vročen 20. 2. 2020 in da je tožnica istega dne organu za BPP izpolnjeni napotnici za upravičenca za BPP v citirani zadevi tudi predložila), je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave (sojenje na seji). Kolikor sta se stranki sklicevali na podatke in listine upravnega spisa, jih je sodišče presodilo v okviru presoje zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločitve.

13. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnice pa v postopku ni zastopal pooblaščenec, se ji priznajo stroški v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ)), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1)).

1 Glej na primer sodbo Upravnega sodišča v zadevi I U 1517/2016-13 z dne 19. 12. 2017 in sodbo Upravnega sodišča v zadevi I U 1394/2015 z dne 26. 11. 2015. 2 Janželj, P.: Problemi priglasitve in odmere stroškov pooblaščencev po ZBPP, Odvetnik, št. 96/2020, str. 50. 3 Prav tam.