Jedro

V izvršilnem postopku se za vprašanja, ki niso urejena v ZIZ, skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V 39. členu ZPP je izrecno določeno, da se, ko je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih po tem zakonu, odločilna vrednost spornega predmeta, upošteva samo vrednost glavnega zahtevka (1. odst. 39. člena ZPP v zvei s 15. členom ZIZ), medtem ko se obresti, stroški in druge postranske dajatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (2. odst. 39. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se prvostopni sklep v 1. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se stroški izvršitelja odmerijo na 8.281,00 SIT (1. točka izreka sklepa) in odredilo, da se preostanek predujma vrne upniku (2. točka izreka sklepa). Zoper odmero stroškov se pritožuje izvršitelj. Navedel je, da je sodišče stroške izvršitelja odmerilo napačno, ker je kot vrednost zahtevka upoštevalo le vrednost glavnice in ne celotne terjatve z zakonitimi zamudnimi obrestmi v znesku 1.064.451,00 SIT. Plačilo za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja je urejeno v 291. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki napotuje na Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur. l. RS, št. 32/2000; v nadaljevanju Pravilnik). Ta pa v 9. členu določa, da se za odmero cene izvršiteljske storitve uporabi vrednost terjatve, ki jo je v posamezni izvršilni zadevi ugotovilo sodišče. Skladno s sklepom Izvršilnega odbora Zbornice izvršiteljev Slovenije z dne 28.6.2000 pa terjatev obsega glavnico, obresti od glavnice, pravdne stroške, obresti od pravdnih stroškov, izvršilne stroške, obresti od izvršilnih stroškov in morebitne druge stranske terjatve. Enako je terjatev opredelilo tudi Ministrstvo za pravosodje v Navodilu v zvezi s poslovanjem sodišč in izvršiteljev v zadevah izvršbe in zavarovanja po Zakonu o izvršbi in zavarovanju, opr. št. 071-10-1/10 z dne 10.8.2000 (v nadaljvanju navodilo). Terjatev upnika torej znaša 1.064.451,00 SIT, zato pripada izvršitelju 25% od cene storitve po 3. odst. Tar. št. 1, torej 400 točk, kar znaša 16.000,00 SIT in ne 5.500,00 SIT kot navaja sodišče prve stopnje. Prav tako mu pripadajo stroški kilometrine v znesku 479,00 SIT, stroški po Tar. št. 11-1. alineja v znesku 1000,00 SIT, po Tar. št. 11-2. alineja v znesku 1000,00 SIT ter poštnina v znesku 302,00 SIT. Pritožba ni utemeljena. Neutemeljena je pritožbena trditev, da bi moralo sodišče prve stopnje pri določitvi vrednosti spornega predmeta kot vrednost terjatve upoštevati poleg glavnice tudi obresti od glavnice, pravdne stroške, obresti od pravdnih stroškov, izvršilne stroške, obresti od izvršilnih stroškov in morebitne druge stranske terjatve. V izvršilnem postopku se namreč za vprašanja, ki niso urejena v ZIZ, skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V 39. členu ZPP je izrecno določeno, da se, ko je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih po tem zakonu, odločilna vrednost spornega predmeta, upošteva samo vrednost glavnega zahtevka (1. odst. 39. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), medtem ko se obresti, stroški in druge postranske dajatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (2. odst. 39. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S sklepom o izvršbi z dne 27.11.1995 (na listovni številki 5) je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo za izterjavo glavnice v znesku 161.208,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in za izvršilne stroške z obrestmi. Zato vrednost terjatve v smislu 9. člena Pravilnika v zvezi s 1. odst. 39. člena ZPP in 15. členom ZIZ predstavlja le glavnica v znesku 161.208,00 SIT, kot je v sklepu o imenovanju izvršitelja z dne 29.5.2000 (na listovni številki 9) pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Sklicevanje pritožnika na sklep Izvršilnega odbora Zbornice izvršiteljev Slovenije z dne 28.6.2000 je neupoštevno, saj so sodniki pri svojem odločanju neodvisni. Vezani so samo na ustavo in zakon (prim. 125. člen Ustave Republike Slovenije-URS in 1. odst. 3. člena Zakona o sodiščih). Sklep Zbornice izvršiteljev za sodišče ni pravno zavezujoče. Enako velja tudi za navodilo Ministrstva za pravosodje, saj glede na v 2. odst. 3. člena URS določeno načelo delitve oblasti izvršilna oblast ne sme posegati v delovanje sodne oblasti. Vrednost upnikove terjatve je 161.208,00 SIT in znaša po Tar. št. 1 Pravilnika 550 točk. Skladno s tretjo alinejo Tar. št. 1 Pravilnika je cena neuspešnega rubeža 25 % od 550 točk, torej 137,50 točk, kar ob vrednosti točke 40,00 SIT na dan odmere znaša 5.500,00, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Pravilna pa je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da gredo izvršiteju tudi stroški za seznanitev s spisom in vpisom v evidenco v višini 25 točk oziroma 1.000,00 SIT (Tar. št. 11 Pravilnika), kilometrina v višini 479,00 SIT, stroški za izdelavo obračuna obresti v višini 25 točk oziroma 1.000,00 SIT (Tar. št. 11 Pravilnika) in materialnih stroškov v znesku 302,00 SIT. Stroški izvršitelja tako znašajo 8.281,00 SIT. Iz teh razlogov in ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena, v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo izvršitelja zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).