Jedro

Ker je za dovoljenost revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je navedel tožnik v tožbi, naknadnega zvišanja vrednosti ni mogoče upoštevati, razen če gre za primer iz 3. odstavka 40. člena ZPP, ko pravilnost ocene vrednosti preizkusi sodišče. Za tak primer pa v tej zadevi ni šlo. V konkretnem primeru ob odločilni (v tožbi navedenih) vrednosti spora 5.000,00 din revizija ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče po 392. členu ZPP zavreči.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je naložilo tožencu, da izprazni poslovne prostore v izmeri približno 29 m2, ki ležijo desno od glavnega vhoda in sledijo prostorom, za katere ima toženec sklenjeno stanovanjsko pogodbo, ter prazne izroči tožeči stranki v posest in izroči ključe vhodnih vrat v te prostore, električno napeljavo pa da vzpostavi v stanje, kakršno je bilo pred nezakonitim posegom. Toženčevo pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Toženec je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri navaja, da sta sodišči prve in druge stopnje nepravilno ugotovili dejansko stanje, zmotno uporabili materialo pravo in kršili določbe ZPP. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje tako spremeni, da zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni dovoljena.

Po 10. členu zadnje novele Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 55/92), ki velja od 5.12.1992 dalje, se v reviziji zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje v postopku, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona, odloči po določbah Zakona o pravdnem postopku, ki so se uporabljale do uveljavitve tega zakona. Tožeča stranka je v tožbi z dne 8.7.1991 svoj zahtevek na izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov, izročitev ključev in vzpostavitev električne napeljave v prejšnje stanje ocenila z zneskom 5.000,00 din. Po določbah Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ št. 20/90), ki je veljal od 21.4.1990 dalje, je bila revizija dovoljena le v primeru, če je vrednost spornega predmeta, ki jo je navedel tožnik v tožbi, presegla znesek 8.000,00 din. Tožnik je na glavni obravnavi dne 20.1.1992 ocenil vrednost spornega predmeta na 20.000,00 SIT. Istočasno je tožbeni zahtevek modificiral, vendar ta modifikacija ne pomeni spremembe tožbe po 191. členu ZPP. Ker je za dovoljenost revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je navedel tožnik v tožbi, naknadnega zvišanja vrednosti ni mogoče upoštevati, razen če gre za primer iz 3. odstavka 40. člena ZPP, ko pravilnost ocene vrednosti preizkusi sodišče. Za tak primer pa v tej zadevi ni šlo. V konkretnem primeru ob odločilni (v tožbi navedeni) vrednosti spora 5.000,00 din revizija ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče po 392. členu ZPP zavreči. Določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ št. 4/77-27/90), na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, so upoštevane na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I).