- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 1999/99
ECLI:SI:VSLJ:1999:III.CP.1999.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Ugovor dolžnice o zmanjšanju zneska izvršbe zaradi nepopolne dobave blaga.Dolžnica navaja, da bi bilo potrebno znesek, ki ga navaja upnik, zmanjšati, ker je bilo blago vrnjeno upniku.
- Utemeljenost ugovora dolžnice v izvršilnem postopku.Sodišče presoja, ali dolžnica lahko uveljavlja ugovor v izvršilnem postopku, ki se nanaša na znesek, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Navedbe, da bi bilo potrebno znesek, ki je predmet izvršbe, zmanjšati, češ da blago ni bilo v celoti dobavljeno, ne predstavljajo ugovornega razloga, saj bi jih moral dolžnik uveljavljati že v postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov.
Izrek
Ugovor se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dolžnik mora upniku povrniti stroške odgovora na ugovor v višini 500,00 SIT v 15 dneh pod izvršbo.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo predlagano izvršbo, na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Trbovljah, opr. št. P 205/97 z dne 16.9.1998 ter stroške upnika odmerilo na 29.980,00 SIT.
Zoper sklep je ugovarjala dolžnica. Prvo sodišče je ugovor štelo za neutemeljen, zato pritožbeno sodišče o njem odloča kot o pritožbi.
Pritožnica v laični vlogi navaja, da bi bilo potrebno znesek, ki ga navaja upnik, zmanjšati za 29.738,00 SIT, ker je bilo za ta znesek blago vrnjeno upniku.
Na ugovor je upnik odgovoril ter navaja, da je bil ugovarjani znesek že upoštevan v tožbenem zahtevku, ne glede na to, pa gre za ugovor takšne narave, da bi ga dolžnik lahko uveljavljal že v pravdnem postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov.
Ugovor kot pritožba ni utemeljen.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžničine navedbe ne predstavljajo nobenega izmed ugovornih razlogov po 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe, ki predstavlja izvršilni naslov za izterjavo v predlogu navedenega zneska. Dolžnica v ugovoru, ki ga je šteti kot pritožbo, ne navaja, da bi terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki bi nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega več ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Slednje je namreč dovoljen ugovorni razlog (8. tč.
55. čl. ZIZ). Ker se njene navedbe nanašajo torej na del terjatve, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno s sodbo, ki je v tej zadevi izvršilni naslov, je ugovor kot pritožba neutemeljen. Prvo sodišče tudi ni zagrešilo nobenih nepravilnosti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je bilo potrebno izpodbijani sklep potrditi.