Jedro

Ker naknadno izplačilo, ki naj bi ga tožnica prejela v letu 1994, in ki naj bi se nanašalo na osebni dohodek v letu 1977, ni bilo izplačano v skladu z osnovami in merili, ki so v F. M. v letu 1977 veljala za delitev osebnih dohodkov, ga ni mogoče šteti za plačo in všteti v pokojninsko osnovo.

Materialno pravo ni bilo očitno kršeno v tožničino škodo, saj ji je bilo z odločbo tožene stranke v pokojninsko osnovo vračunano nekaj, kar ji ne bi smelo biti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravi dokončna odločba tožene stranke (Zavoda), št. P-299.618 z dne 26.4.1996 in da se ji na novo odmeri invalidska pokojnina v višjem znesku.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo, revizijskih razlogov ni navajala. Navajala je, da je problem nastal zaradi naknadno izplačanega osebnega dohodka - plače za leto 1977 pri F. M.. Izplačan znesek je predstavljal plačo, plačani so bili vsi predpisani prispevki. V njenem primeru tudi ni bilo treba upoštevati devalorizacije, ker je stara upokojenka. Meni, da je revizija nujno potrebna, ker je odločeno v njeno škodo, če se upošteva dejansko in pravno stanje, ki ga je navedla.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tega revizijskega razloga, ni preizkušalo.

Revizija ne uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede te kršitve ni preizkušalo.

Materialno pravo ni bilo napačno uporabljeno.

Po določbi 3. točke prvega odstavka 270. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Uradni list RS, št. 12/92 in nadalj.) je lahko bila razveljavljena ali spremenjena dokončna odločba tožene stranke, če so bile z njo očitno kršene materialne določbe zakona ali splošnih aktov tožene stranke v škodo zavarovanca.

Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prišlo do zaključka, da pri naknadnem izplačilu, ki naj bi ga tožnica prejela v letu 1994, in ki naj bi se nanašalo na osebni dohodek v letu 1977, ta znesek ni bil izplačan v skladu z osnovami in merili, ki so v F. M. v letu 1977 veljala za delitev osebnih dohodkov, da ga zato ni mogoče šteti za osebni dohodek oziroma za plačo in da ga zato ni mogoče vštevati v pokojninsko osnovo, glede na določbe 4. alineje 46. člena ZPIZ. Ta je določal, da se za izračun pokojninske osnove ne štejejo prejemki, izplačani delavcu mimo osnov in meril, ki sicer veljajo za delitev plače. Zato je tudi sodišče ugotovilo, da spornega zneska, ob upoštevanju določb 46. člena ZPIZ sploh ni moglo vštevati v pokojninsko osnovo. To pa pomeni, da z odločbo tožene stranke, št. P-299618 z dne 10.1.1996, s katero se je tožnici (po njenih navedbah sicer ne v pravilnem znesku), vštel v pokojninsko osnovo, sicer preračunan znesek, naknadno izplačan za čas od 12.5.1977 do 31.12.1977, materialno pravo ni bilo očitno kršeno v tožničino škodo, saj ji je bilo v pokojninsko osnovo vračunano nekaj, kar ji ne bi smelo biti. Zato ni bilo zakonskih pogojev za spremembo ali razveljavitev sporne odločbe Zavoda po določbah 270. člena ZPIZ, ker je bilo pravilno odločeno z izpodbijano določbo tožene stranke in obema sodbama nižjih sodišč.

Revizijske navedbe so samo v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem, zato revizijsko sodišče o njih bolj podrobno ni zavzemalo stališča. Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.