Jedro

V sklep o dedovanju je sodišče prve stopnje povzelo takšen dedni dogovor, kakršnega so dediči na naroku za zapuščinsko obravnavo dogovorili. Zato pritožnica, ena od dedinj ne more s pritožbenimi navedbami, da so dediči naknadno, po prejemu sklepa o dedovanju dedni dogovor spremenili, doseči spremembe sklepa o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju poleg premičnega premoženja, navedenega v delnem sklepu o dedovanju z dne 6.4.1999, ugotovilo, da spadajo v zapuščino po pok. J. B. tudi nepremičnine vl.št. 204 k.o. ...., po dedni izjavi zapustnikove matere M. B., da svoj dedni delež odstopa sodedičem, je razglasilo dediče na podlagi zakonitega dedovanja, ki so dediščino sprejeli in sklenili dedni dogovor, po katerem je zapustnikova vdova A. B. prevzela iz zapuščine v last parceli 702/4 in 702/12, vpisani v vl.št. 204 k.o. ... s tem, da se pri teh nepremičninah vknjiži prepoved odsvojitve v korist dedinj J. T., M. P. in I. B. (1. točka dednega dogovora), zapustnikov brat R. B. pa je prevzel iz zapuščine v last parceli 702/5 in 710, vpisani v vl.št. 204 k.o. ... (2. točka dednega dogovora). Zapustnikova vdova A. B. je zoper sklep o dedovanju vložila pravočasno pritožbo. V njej poudarja, da se pritožuje zoper 1. tč. dednega dogovora. Ne strinja se z vknjižbo prepovedi odsvojitve pri nepremičninah, ki jih je prevzela iz zapuščine v last. Navaja, da so dedinje naknadno, dne 22.12.1999 pristale na spremembo dednega dogovora v korist pritožnice. Izrecnega pritožbenega predloga pritožnica v pritožbi ni podala. Pritožba ni utemeljena. Iz zapisnika o naroku zapuščinske obravnave z dne 4.3.1999 je razvidno, da so zakonite dedinje na tem naroku sklenile dedni dogovor, da se pri nepremičninah, ki jih prevzame iz zapuščine pritožnica, vknjiži prepoved odsvojitve v korist I. B., M. P. in J. T.. Vse dedinje so točnost takega zapisa po prebranem, tako zapisanem dednem dogovoru potrdile (list.št. 7 in 8 v spisu). Sodišče prve stopnje je tak dedni dogovor pravilno povzelo v sklepu o dedovanju. Pritožnica v pritožbi poudarja, da se ne strinja z vknjižbo prepovedi odsvojitve pri njej pripadlih nepremičninah in da so dedinje naknadno, dne 22.12.1999, torej že po končani zapuščinski obravnavi in prejetem sklepu o dedovanju, dedni dogovor spremenile. Pritožnica torej niti ne zatrjuje, da bi bil v sklep o dedovanju povzet drugačen dedni dogovor, kot pa so ga sklenile dedinje na naroku za zapuščinsko obravnavo. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je v sklepu o dedovanju povzet takšen dedni dogovor, kakršen je bil med dedinjami na naroku dne 4.3.1999 tudi sklenjen. Tako ni pomislekov, da je sklep o dedovanju tudi v izpodbijanem delu pravilen in zakonit. Ne more pa pritožnica v okviru tega postopka doseči drugačnega zapisa dednega dogovora v sklep o dedovanju, kot takšnega, kakršen je bil med dediči dejansko sklenjen na naroku za zapuščisnko obravnavo. Po obrazloženem je bilo treba pritožbo zapustnikove vdove zavrniti, sklep sodišča prve stopnje pa v izpodbijanem delu potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).