Jedro

Ogroženost otroka je vezana na vprašanje, kaj predstavlja otrokova korist v konkretnih okoliščinah obravnavanega primera.

Izrek

I.Pritožbe se zavrnejo in se v izpodbijanih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v točki I/1 izreka sklenilo delno ugoditi predlogu predlagatelja za izdajo začasne odredbe z dne 12. 10. 2023 in je tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, po kateri bodo stiki med mld. A. A. in mld. B. B. z njunim očetom (predlagateljem), ki so bili doslej dogovorjeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. IV P 643/2017 z dne 19. 12. 2019, odslej začasno potekali vsak drugi vikend na način, da oče v petek prevzame mld. hčerki v šoli oziroma v času šole prostih dni pred stanovanjskim blokom na naslovu matere ob 14.30 uri in ju pred ta blok vrne istega dne ob 20.00 uri, nakar ju pred stanovanjskim blokom na naslovu matere ponovno prevzame naslednji dan, v soboto ob 9.00 uri in ju pred blok istega dne vrne ob 18.00 uri, prvi stik pa se bo izvajal 26. 1. 2024. V točki I/2 izreka je sklenilo, da se morata udeleženca takoj, najkasneje pa v roku 15 dni vključiti in sodelovati v predvidenih navedenih oblikah strokovne pomoči; v točki I/3 izreka je odločilo, da je CSD Celje, Enota Laško dolžan preveriti, ali sta udeleženca upoštevala navedena navodila in se vključila v predvidene oblike strokovne pomoči ter spremljati sodelovanje obeh udeležencev na način, da bo od vseh navedenih institucij pridobival poročila vsaka dva meseca, po potrebi opravljal obiske in sodeloval z institucijami, ki obravnavajo otroka in starša ter sodišču posredoval poročila; v točki I/4 izreka je sklenilo, da bo v primeru kršitve te začasne odredbe (točka I/1 in I/2), sodišče kršitelju izreklo denarno kazen v višini 300,00 EUR, ki jo bo izterjalo po uradni dolžnosti v korist proračuna na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, v primeru nadaljnjega neupoštevanja začasne odredbe pa bo izreklo novo denarno kazen, v višjem denarnem znesku in bo tako sodišče ravnalo vse dotlej, dokler ne bo kršitelj s kršitvijo prenehal. Sklenilo je, da ta začasna odredba velja do pravnomočnega zaključnega tega postopka oziroma do drugačne začasne odločitve sodišča (točka I/5 izreka) ter da pravno sredstvo zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve (točka I/6 izreka), o stroških postopka za izdajo začasne odredbe pa bo sodišče odločilo s končnim sklepom (točka I/7 izreka). V preostalem delu, to je za določitev stikov po preteku treh mesecev ter določitev obsežnejših stikov med tednom in v času šolskih, medletnih in letnih počitnic je predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe kot neutemeljen zavrnilo (II. točka izreka).

2.Zoper zavrnilni del sklepa (II. točka izreka) se predlagatelj po pooblaščenki pravočasno pritožuje in uvodoma uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Povzema odločitev sodišča prve stopnje in navaja, da se sicer zelo veseli možnosti, da bo s hčerkama skupaj tudi vsako drugo soboto, vendar je takšen obseg stikov še vedno preskromen in ne prepreči ogroženosti mladoletnih deklic. Iz izvedenskega mnenja C. C., ki ga sicer sodišče v celoti sprejema, jasno izhaja (zadnji odstavek na strani 18 mnenja), da je potrebno stike določiti na način, da bi bili le-ti kar se da enakovredno razporejeni glede obveznosti (šolskih interesnih dejavnosti) in prostega časa materinim ″stikom″ s hčerkama in da je glede na vse pridobljene podatke, vključno s strokovnimi mnenji centra za socialno delo (CSD), ki družino že dalj časa spremlja, priporočljivo, da se uvedejo razširjeni stiki z očetom, kjer prenočitev obeh hčera ne bi smela biti sporna in ″problem″. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj sodišče ni sledilo predlogu izvedenke in že sedaj ugodilo predlagateljevemu predlogu, da deklici pri očetu tudi prespita ter s predlagateljem preživljata čas tudi med medletnimi in poletnimi počitnicami. Napačna je odločitev, da se stiki ne izvajajo tudi med delovnim tednom. Obrazložitev sodišča v tem delu je v nasprotju z mnenjem izvedenke in siceršnjimi priporočili in sodno prakso glede izvajanja stikov, ki imajo prednost pred ostalimi dejavnostmi otroka, sploh v konkretnem primeru, ko je izvedenka jasno izpostavila ogroženost deklic zaradi preskopih stikov. Med časom izvrševanja stika bi lahko predlagatelj hčerki tudi pospremil na izvenšolske dejavnosti, pri čemer dejanskih podatkov o terminu in kraju teh dejavnosti v spisu sploh ni. Predlagatelj izpostavlja še dejstvo, da v primeru da stik odpade, kot npr. v preteklosti zaradi počitnikovanja deklic s starimi starši, blagega prehlada, ipd., to pomeni, da hčerki z očetom nimata stika kar mesec dni, kar je nesprejemljivo, iz sklepa pa ne izhaja, da se odpadli stik kakorkoli nadomesti. Predlagatelj predlaga, da višje sodišče njegovi pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu predlagatelja za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi, podredno pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3.Po kolizijski skrbnici se zoper sklep v I. točki v prvi alineji 1. točke v povezavi s 4. točko izreka, s katero so razširjeni stiki med mld. hčerkama in očetom, pritožujeta tudi mld. A. A. in B. B. Pritožba poudarja, da sta že tekom postopka izrazili željo, da bi se njuni stiki z očetom izvajali v dosedanjih okvirih, nato pa celo, da bi se njuni stiki z očetom v celoti ukinili. Sodišče prve stopnje je njuno željo presojalo zlasti skozi prizmo izvedenskega mnenja in stališča centra za socialno delo ter zaključilo, da pri izražanju njune želje o tem, da bi se njuni stiki z očetom zmanjšali ali ukinili, ne gre za njuno pristno voljo oziroma da izraženo mnenje deklic ni v skladu z njuno koristjo. Dekleti sta bili (tudi preko matere in očeta) ažurno seznanjeni s potekom tega postopka in čeprav sta pričakovali, da jima bo pri izražanju njunega mnenja pomagala zagovornica, nato pa sta se želeli sami pogovoriti s sodnico, se to ni zgodilo. Sodnico sta dojeli kot osebo neomejene avtoritete z močjo odločanja o njunem življenju in o času, ki ga bosta preživeli z drugim staršem in se jima je zdelo pomembno, da se pogovorita z njo. Ob seznanitvi z odločitvijo sodišča v okviru izdane začasne odredbe imata občutek, da nista bili slišani in takšno odločitev težko sprejemata. Z razširjenim obsegom stikov z očetom se ne strinjata, zato ju zlasti skrbi kaznovanje njune matere z denarno kaznijo v primeru, da ne bi želeli iti na stik ter kako naj ravnata v času večurnega stika z očetom, če jima ne bi bilo prijetno v njegovi družbi ali da bi bil do njiju fizično ali psihično nasilen, kot je po njuni izjavi že bilo v preteklosti. Pritožba predlaga, da se sklep o začasni odredbi v izpodbijanem delu spremeni tako, da se v prvi alineji prvega odstavka 1. točke dopolni še z besedilom: razen v primeru, da bi želeli mld. deklici predčasno prekiniti stik, v tem primeru ju je oče dolžan pripeljati na dom matere nemudoma oziroma deklicama omogočiti, da zaključita stik na način, da poiščeta mater ali tretjo osebo, da pride po njiju. Takšno dopolnitev je utemeljeno uvesti tudi upoštevaje mnenje izvedenke, ki je tekom podaje ustnega izvedeniškega mnenja povedala, da imata deklici pravico zavrniti stik z očetom, če le-tega ne želita, ter zlasti upoštevaje njuno željo, ki je glede na njuno starost v tem delu (skrajšanje stika v primeru njune nelagodnosti ali morebiti fizičnega ali psihičnega nasilja), gotovo združljiva z njuno koristjo. Pritožbi naj se ugodi in začasna odredba ustrezno spremeni, podredno pa, naj se sklep o začasni odredbi v izpodbijanem delu razveljavi ter zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

4.Nasprotna udeleženka (mati) po pooblaščenki sklep izpodbija v delu, ki se nanaša na spremenjeni način stikov in sicer v točki I/1 izreka ter v delu, ki se nanaša na to točko tudi v točkah I/3 in I/4 izreka, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Uvodoma pojasnjuje, da sklep izpodbija zgolj v delu, ki se nanaša na razširitev stikov, saj niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe, ker položaj mld. hčera ni tako ogrožen, da bi bilo nujno razširiti stike še pred odločitvijo v predmetni zadevi, ne izpodbija pa sklepa v delu, ki se nanaša na obveznost staršev po vključitvi v oblike strokovne pomoči. Poudarja, da razširjeni stiki v tej fazi ne bodo koristili razvijanju odnosa med očetom in hčerama, ampak obstaja velika nevarnost, da bodo razvoj odnosa poslabšali. Ravno zaradi tega v delu, ki se nanaša na razširitev stikov sklep izpodbija s pritožbo. Poudarja, da so na podlagi sodne poravnave stiki med mld. otrokoma in predlagateljem že določeni in je treba zato izdajo začasne odredbe presojati predvsem ob upoštevanju obstoječega načina določitve stikov ter strogo presojati, ali sta hčeri v primeru, da se stiki ne razširijo, res tako ogroženi, da je nujna razširitev stikov še pred končno odločitvijo v zadevi. Razširitev stikov ni primerna, presoja sodišča glede razširitve stikov pa je napačna. Že v času pred sklenitvijo sodne poravnave je bila namreč predlagatelju večkrat izrečena prepoved približevanja materi in obema hčerkama in sicer januarja 2014 z učinkom do 5. 3. 2014, nato sta starša med letoma 2014 in 2017 obnovila zvezo, ki pa je poleti 2017 dokončno razpadla. V času po sklenitvi sodne poravnave so se ponovno zgodili številni incidenti, glede določenih so kazenski postopki in prekrški še vedno v teku, ki po prepričanju pritožnice kažejo na to, da razširitev stikov ni v korist mld. otrok, temveč ju razširitev kvečjemu ogroža. Izpostavlja, da dejstva, ki so za odločitev v zadevi relevantna, niso bila v zadostni meri upoštevana pri odločitvi sodišča prve stopnje. Pred Okrožnim sodiščem v Celju je bila izdana sicer še ne pravnomočna obsodilna sodba, opr. št. VI K 35366/2018 z dne 6. 7. 2023, s katero je bil oče spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 ter zanemarjanja mld. osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 192. člena KZ-1. Izpostavlja, da je v tej kazenski zadevi sodni izvedenec D. D. ugotovil, da se mati počuti ogroženo s strani obtoženca, slednji pa nima uvida v težavnost svojih vedenj in kako ta naprej generirajo in potencirajo konfliktno situacijo. Prav navedena ugotovitev je bistvena za razumevanje celotne situacije pri odločanju v predmetni zadevi. Zoper predlagatelja je pred Okrajnim sodiščem v Celju voden tudi kazenski postopek zaradi zanemarjanja mld. osebe in surovo ravnanje opr. št. I K 72468/2021-39 na škodo obeh mld. hčera. Razširitev stikov ne more biti v korist mld. otrok vsaj do pravnomočne odločitve v obeh kazenskih zadevah. Pritožnica navaja, da je presenečena, da je zadeva za CSD novo dejstvo in se sprašuje, katerih še drugih listin CSD pri svojem mnenju ni upoštevalo. Predlagatelj je bil s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Celju I K 67085/2020 z dne 14. 10. 2022 obsojen kaznivega dejanja po prvem odstavku 194. člena KZ zaradi neplačevanja preživnine, pred Okrajnim sodiščem v Celju pa teče postopek za preklic pogojne obsodbe. Ravnanja predlagatelja ne kažejo na to, da bi se zavedal lastnih napak in delal na tem, da bi jih odpravil, ni se vključil v predlagane oblike pomoči oziroma je predčasno zaključil udeležbo, kot je ugotovilo tudi sodišče v 39. točki izpodbijanega sklepa, poleg tega je konec leta 2022 v nasprotju z dogovorom glede načina izvajanja stikov vstopil v blok, kjer živijo nasprotna udeleženka in hčerki, kjer je sledilo verbalno in fizično obračunavanje. Sodišče je s sklepom dne 27. 2. 2023 že zavrnilo predlog predlagatelja za razširitev stikov, sklep pa je bil potrjen tudi s sklepom višjega sodišča Cp 124/2023 z dne 14. 4. 2023 in je takrat pravilno ocenilo, da hčeri zaradi s strani očeta zatrjevanega skopega izvrševanja stikov z očetom oziroma manipulacij s strani matere nista ogroženi in da pogoj za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni, situacija pa se od izdane pravnomočne zavrnitve tega predloga ni spremenila, zato pritožnica ne vidi razlogov, zaradi katerih bi lahko bili stiki razširjeni. Kot izhaja iz 22. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa sta preko kolizijske skrbnice deklici celo jasno izrazili svoje mnenje, da ju stiki obremenjujejo. Izvedenka je na zaslišanju 30. 11. 2023 priznala, da se celotne zadeve ni niti prebrala, o čemer je po mnenju pritožnice eden bistvenih razlogov, zakaj je odločitev v predmetni zadevi napačna, predvsem pa je napačno presojano, da naj bi bila razširitev stikov v korist obeh mladoletnih hčera. Prav tako očitno dejanskega stanja ni natančno ugotovil center za socialno delo, ki je domnevno šele tik pred 17. 1. 2024 bil obveščen, da je proti predlagatelju v teku še en kazenski postopek zaradi zanemarjanja mladoletne osebe. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje. Stiki so določeni preobširno. Sodišče prve stopnje je storilo tudi bistveno kršitev pravil postopka, ker ni zaslišalo mld. otrok, ker bi bilo nujno potrebno za pravilno odločitev v zadevi. Kolizijska skrbnica je na naroku 30. 11. 2023 vztrajala pri predlogu, da bi bili deklici zaslišani in z navedenim se je strinjala tudi nasprotna udeleženka. Pritožba izpostavlja materialnopravna izhodišča za izdajo začasne odredbe in poudarja, da je še posebej v zadevah, kjer je režim izvrševanja stikov že določen, potreben restriktiven pristop, kar je že dalj časa ustaljeno stališče v sodni praksi (VSL IV Cp 2849/2012), mnenje CSD pa sodišča ne zavezuje, ampak mu pomaga zgolj pri oblikovanju pravilne ocene o koristi otrok (VSC v sklepu Cp 124/2023 v tej zadevi). Ne iz predloga predlagatelja niti iz sklepa ne izhaja, da naj bi bili mld. hčeri ogroženi, ali naj bi jima nastala težko popravljiva škoda, če imata stike z očetom v obsegu, kot so bili določeni s sodno poravnavo. Zato bi moralo sodišče predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti. Iz podatkov spisa nesporno izhaja, da že stiki, kot se izvajajo sedaj, vznemirjajo in s tem ogrožajo notranji mir ter razvoj obeh hčera, v primeru razširitve pa je to še bolj očitno. Obe hčeri sta namreč zelo negativno sprejeli izdajo izpodbijane začasne odredbe. Prvi vikend stikov nikakor ni potekal, kot bi moral in sta hčeri zgolj še manj naklonjeni izvajanju stikov z očetom, pokazalo pa se je tudi precej praktičnih težav. Stike je potrebno tudi v začasni odredbi urediti tako, da bodo dejansko zaživeli (VSL sklep IV Cp 1418/2021), v kar pa pritožnica glede na dosedanjo nepripravljenost predlagatelja po prilagajanju potrebam hčera in glede na izkušnje po prvem vikendu močno dvomi in se boji, da se bosta hčeri primorani odpovedati svojim interesom in dejavnostim zaradi izvrševanja stikov. Pritožnica poudarja, da so razširjeni stiki v nasprotju s koristjo otrok, saj imata hčeri veliko dejavnosti in aktivnosti tudi ob sobotah, katerih izvedba bo sedaj ogrožena, saj je bilo predlagatelju odvzeto vozniško dovoljenje. Stiki med mld. hčerama in predlagateljem so žal že v tej fazi, torej pred izdano začasno odredbo, preširoko zastavljeni in ogrožajo mladoletni hčeri, kakor tudi ali predvsem njun odnos z očetom. Izdaja začasne odredbe o razširitvi stikov je tako vsaj preuranjena in nenazadnje izdana tudi v nasprotju s pravilom, da začasna odredba ne sme prejudicirati končne odločitve (VSL sklep IV Cp 1844/2020). Ob nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in v nerazčiščenem medsebojnem odnosu staršev v razmerju do otrok predstavlja že trenuten režim izvajanja stikov pred izdano začasno odredbo pretiran pritisk na hčeri in bi bilo potrebno predlog za razširitev stikov zavrniti tako iz stališča varstva koristi otrok, kot tudi pravice staršev do stikov z njima. Pritožnica utemeljeno dvomi v verodostojnost mnenja CSD in prav tako tudi mnenja izvedenke, ki je zaslišana sama potrdila, da ni pregledala vseh spisov predmetne zadeve. Ne strinja se z obrazložitvijo sodišča v 28. točki izpodbijanega sklepa, da želja otrok, ki v tej fazi ni sporna, ni nujno v korist otrok. Poudarja, da je glede na svoje pretekle izkušnje s predlagateljem prepričana, da bo oče ob razširjenih stikih ponavljal na prvi stopnji nesporno ugotovljena neprimerna ravnanja v odnosu do obeh hčera (npr. brca v nogo otroka in prijem za zapestje) in da to ne bo pripomoglo k razvijanju odnosa med predlagateljem in mld. hčerama, ampak bo povzročilo še večji odpor deklet do stikov, kar bo zelo negativno vplivalo tudi na odnos, ki sta hčeri vendarle uspeli vzpostaviti z očetom. Poudarja, da hčeri stike zavračata predvsem zaradi ravnanj očeta in ne zaradi nerazčiščenega odnosa med staršema. Nasprotna udeleženka ves čas pripravlja hčeri na stik in ravna v skladu s priporočili CSD ter pristojnih organov, na drugi strani pa predlagatelj niti sam sebi ne prizna, da ima težave, saj ves čas vztrajno zavrača udeležbo na svetovalnih delavnicah oziroma samoiniciativno preneha z udeležbo. Predlagatelj se je neprimerno obnašal tako do udeležencev sodnega postopka, kar izhaja iz zapisnikov narokov, kot tudi do nje, kar potrjujejo v spis predložena sporočila nasprotni udeleženki in je prepričana, da se ne bo zmogel zadržati in obnašati primerno tudi tekom izvajanja stikov. Glede na vse navedeno vztraja, da bi moralo biti mnenje obeh hčera upoštevano in se sklicuje na prvi odstavek 143. člena Družinskega zakonika (DZ), po katerem bi moralo sodišče tudi pri odločitvi glede stikov upoštevati mnenje otrok. Obe mld. hčeri sta razsodni, svoje mnenje, da stikov z očetom ne želita, sta podali tudi po kolizijski skrbnici, zato sodišče ne bi smelo odstopiti od njunega izraženega mnenja brez neposrednega pogovora z njima, saj bi le tako lahko ugotovilo pravo dejansko stanje v tej zadevi (sklep VSL IV Cp 1555/2023). Sodišče bi se lahko o iskrenem mnenju obeh hčera prepričalo zgolj v primeru lastne zaznave in bi tako kot nasprotna udeleženka in njuna kolizijska skrbnica ugotovilo, da jima v tem trenutku razširitev stikov nikakor ni v korist. Stališče, ki ga izpostavlja pritožba je podano tudi v razširjenih uvodnih pojasnilih ZNP-1, kjer je navedeno, da naj se vendarle sodnik, če je to mogoče, sam pogovori z otrokom, tako se uveljavi načelo neposrednosti pri sojenju, ki je pomembna varovalka pravilnosti odločanja. Pri tem pritožnica še dodaja, da je bil izpodbijani sklep sprejet 19. 12. 2023, odgovor na mnenje je podala šele 3. 1. 2024, ki ga sodišče ni upoštevalo in je dejansko stanje zmotno ugotovljeno tudi iz tega razloga. Predlaga, da višje sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe zavrne v celoti, pri čemer pa naj bodo priglašeni pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka, podredno pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču.

5.Predlagatelj se v odgovoru na pritožbo nasprotne udeleženke zavzema za zavrnitev njene pritožbe kot neutemeljene.

6.Nasprotna udeleženka se v odgovoru na pritožbo predlagatelja zavzema za zavrnitev njegove pritožbe, v odgovoru na pritožbo, vloženo po kolizijski skrbnici mladoletnih hčera, pa nasprotuje predlogu, da bi se izpodbijana začasna odredba dopolnila z zapisom, kot je predlagan, saj bo to povzročilo nov sklop težav v zvezi z vprašanjem, ali sta deklici odločitev, da stike prekineta, dejansko sprejeli sami. Priglaša tudi stroške odgovora na pritožbo.

7.V odgovoru na pritožbo predlagatelja mladoletni hčeri po kolizijski skrbnici nasprotujeta njegovi pritožbi in predlagata njeno zavrnitev, v odgovoru na pritožbo nasprotne udeleženke pa pritožbi pritrjujeta v delu, da bi ju moralo sodišče zaslišati oziroma, da bi se morala sodnica z njima pogovoriti.

8.Pritožbe niso utemeljene.

9.Predmet pritožbenega preizkusa je v tekočem nepravdnem postopku izdan sklep o začasni odredbi v delu, v katerem je sodišče prve stopnje predlogu predlagatelja delno ugodilo in tudi po uradni dolžnosti sklenilo, da bodo stiki med očetom (predlagateljem) z mladoletnima hčerama predlagatelja in nasprotne udeleženke, A. A. (rojeno 2011) in B. B. (rojeno 2013), ki so bili dogovorjeni s sodno poravnavo 19. 12. 2019, začasno potekali vsak drugi vikend na način, da oče v petek prevzame hčerki v šoli oziroma v času šole prostih dni pred stanovanjskim blokom na naslovu matere ob 14.30 uri in ju pred ta blok vrne istega dne ob 20.00 uri, nakar ju pred stanovanjskim blokom na naslovu matere ponovno prevzame naslednji dan, v soboto ob 9.00 uri in ju pred ta blok vrne istega dne ob 18.00 uri. Tako določeni stiki bodo potekali do pravnomočnega zaključka tega postopka oziroma do drugačne začasne odločitve sodišča.

10.Sklep o začasni odredbi v delu, kjer je sodišče vsakemu od staršev naložilo vključitev in sodelovanje v določenih oblikah strokovne pomoči, ni pritožbeno izpodbijan.

11.Pri odločitvi je sodišče prve stopnje izhajalo iz pravilnih materialno pravnih izhodišč, ki jih je opredelilo v 12., 13. in 14. točki obrazložitve. Pravilno je poudarilo, da začasna odredba predstavlja ukrep za zaščito ogroženega otroka (159. in 161. člen Družinskega zakonika - DZ), da je v 162. členu DZ določeno, da sme sodišče za varstvo koristi otroka izdati začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka, pri čemer je primeroma navedena tudi začasna odredba o stikih. Poudarilo je, da je namen začasne odredbe v družinskih zadevah izključno v olajšanju položaja otroka, skrb za največjo otrokovo korist pa edino vodilo tudi za začasno urejanje družinskih razmerij. Pravilno je izpostavilo, da je pri odločanju v tovrstnih zadevah sodišče dolžno ukreniti praviloma že po uradni dolžnosti vse, da se v dani situaciji maksimira korist otroka.

12.Ogroženost otroka, ki je sicer pravni standard in pogoj za izdajo začasne odredbe (157. in 161. člen DZ), se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru posebej. Pri izdaji začasnih odredb o varstvu in vzgoji velja zadržanost in restriktiven pristop, kar sicer posebej izpostavlja pritožba nasprotne udeleženke. Vendar je pri ureditvi stikov zaželena večja aktivnost sodišča, o čemer priča tudi praksa ESČP.

13.Sodišče prve stopnje je pojasnilo in pravilno poudarilo, da je zaradi pomembnosti in občutljivosti varovane dobrine, koristi otrok, nujnosti hitrega postopka in dejstva, da gre le za začasno odločitev, odločilo v skladu z dokaznim standardom verjetnosti.

13.Neutemeljen je pritožbeni očitek nasprotne udeleženke in udeleženk - mld. hčera po kolizijski skrbnici, da je sodišče kršilo pravila postopka, ker sodnica (pred izdajo začasne odredbe) ni opravila razgovora z mladoletnima A. A. in B. B. oziroma ju sodišče ni zaslišalo in da je zato tudi zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Postopkovne kršitve ob tem pritožbi ne konkretizirata, nasprotna udeleženka pa izpostavlja določbo 143. člena DZ, ki v prvem odstavku, na katerega se očitno sklicuje, določa, da sodišče pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih, izvajanju starševske skrbi in podelitvi starševske skrbi sorodniku upošteva tudi otrokovo mnenje, ki ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Pritožbi spregledata določbo drugega odstavka 158. člena DZ, ki določa, da sodišče lahko izda začasno odredbo tudi brez predhodno pridobljenega otrokovega mnenja. Zaradi nižjega dokaznega standarda, na podlagi katerega se odloča v postopku za izdajo začasnih odredb, ter ob izvedbi drugih dokazov, sodišče prve stopnje ni kršilo pravil postopka, ker ni bil opravljen neposredni razgovor mladoletnih otrok s sodnico. Pri tem gre izpostaviti, da je neposredni razgovor s sodnikom le ena od možnosti oziroma načinov pridobivanja (ali tudi preverjanja) otrokovega mnenja.

14.Ne drži teza pritožb, da dekleti v dosedanjem postopku pred izdajo predmetne začasne odredbe nista bili slišani in da sodišče prve stopnje tudi pri izdaji začasne odredbe njunega mnenja ni upoštevalo. Iz spisovnih podatkov in izvedenih dokazov izhaja, da je bil z dekletoma opravljen razgovor pri centru za socialno delo, v postopku pa jima je bila zaradi visoko konfliktnega odnosa med staršema v skladu z določbo 269. člena DZ s sklepom z dne 15. 7. 2022 postavljena tudi kolizijska skrbnica z nalogo, da varuje pravice mladoletnih hčera predlagatelja in nasprotne udeleženke, ki je njuna stališča in mnenje večkrat posredovala sodišču, tudi v vsebini, ki izhaja iz obeh pritožb, da ju stiki z očetom obremenjujejo in jih odklanjata. Do njune izražene volje pa se je opredelila tudi v tem postopku določena sodna izvedenka, ki je z dekletoma v okviru izdelave izvedenskega mnenja opravila tudi individualni pogovor in izdelala najprej pisno mnenje 4. 5. 2023 in bila tudi neposredno ustno zaslišana na naroku 30. 11. 2023. Otrokovo mnenje sodišče upošteva kot enega od vidikov pri ugotavljanju otrokove koristi in njegovo težo presoja v povezavi tudi z drugimi dokazi, kar je sodišče prve stopnje storilo in pravilno obrazložilo tudi v izpodbijanem sklepu. Ob tem je znova poudariti, da izdana začasna odredba predstavlja le začasno odločitev sodišča tekom postopka.

15.Sodišče prve stopnje je se posebej opredelilo tudi do stališč, posredovanih po kolizijski skrbnici. Ob zgoraj že izpostavljenih ugotovitvah izvedenke in še posebej, da je dekleti potrebno razbremeniti glede odločanja tudi glede stikov, tako ni slediti v pritožbi predlagani vsebinski spremembi (dopolnitvi), ki ji sicer nasprotuje tudi mati v odgovoru na pritožbo.

16.Glede na relativno dolgo trajajoč konflikten odnos med staršema, ki izhaja iz spisovnega gradiva in ga je ugotovilo in upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, je sicer iz vidika nasprotne udeleženke do določene mere razumljiva njena skepsa, ki jo izraža v pritožbi, da zaradi določenih predlagateljevih neprimernih ravnanj razširjeni stiki med očetom in hčerama, hčerama ne bodo v korist in bodo po njenem mnenju še poslabšali njihov odnos. Vendar je ob tem, ob sicer vsem že zgoraj obrazloženem, treba poudariti, da je obema staršema z začasno odredbo hkrati naložena tudi udeležba v določenih oblikah strokovne pomoči, kar bo staršema tudi glede izvajanja stikov lahko v pomoč, zoper ta del sklepa pa se niti predlagatelj niti nasprotna udeleženka nista pritožila.

17.Na drugi strani pa glede na vse ugotovljene dejanske okoliščine in ob poudarku, da gre le za začasno odločitev sodišča tekom postopka, pritožbeno zavzemanje predlagatelja za še večji obseg stikov, ki ga je predlagal, upoštevaje tudi trenutno stanje, ko dekleti (razširjene) stike odklanjata, ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je pravilno in razumno pojasnilo, da se mora sodišče naprej seznaniti z uspešnostjo izvajanja razširjenih stikov in urejanje stikov za vnaprejšnje obdobje za preprečitev ogroženosti ni potrebno.

18.Ob obrazloženem se tako vse tri pritožbe pokažejo za neutemeljene. Sodišče prve stopnje je ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, na pritožbene očitke o kršitvi postopka je bilo že odgovorjeno, pritožbeno sodišče pa pri pritožbenem preizkusu izpodbijanih delov sklepa tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi uradoma. Zato je pritožbe zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ, v zvezi z 42. in 100. členom ZNP-1).

19.Odločitev sodišča prve stopnje, da bo o stroških postopka za izdajo začasne odredbe odločilo s končnim sklepom, ni pritožbeno izpodbijana. Odločitev o priglašenih stroških pritožbenega postopka je zato tudi sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------

1Glej: Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, mag. Matej Čujovič, komentar k členu 162, stran 530.

2Glej prvi odstavek 141. člena DZ.

3Primerjaj 12. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.

4Glej npr. dopolnitev mnenja CSD z dne 12. 8. 2022, ko je bil opravljen tudi razgovor z dekletoma (8. 8. 2022).

6Glej mnenje CSD z dne 12. 8. 2022.

7Glej mnenje CSD z dne 12. 8. 2022.

8Glej mnenje CSD z dne 12. 8. 2022.

9Glej mnenje CSD z dne 12. 8. 2022.

10Glej mnenje CSD z dne 12. 8. 2022.

11Glej mnenje CSD z dne 12. 8. 2022.

12Glej mnenje CSD z dne 12. 8. 2022.

Primerjaj npr. vloge z dne 23. 1. 2023 ter tudi vloge z dne 25. 9. 2023, z dne 9. 10. 2023 in 23. 11. 2023, tudi 22. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa.

Primerjaj zlasti točko 28. obrazložitve izpodbijanega sklepa.

Primerjaj točke 20, 21 in 22 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

Primerjaj zlasti točke 29, 30, 31 in 32 ter 39 obrazložitve.

Primerjaj 24. točko obrazložitve.

Primerjaj točke 26, 27 in 28 obrazložitve.

Primerjaj zlasti 35.točko obrazložitve.

Primerjaj 38. in 40. točko obrazložitve.

Zveza:

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 100 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 158, 158/2, 159, 161, 162

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.