Jedro

Sodišče druge stopnje ni jasno navedlo, v čem je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in kako naj sodišče prve stopnje dopolni izvedeni dokazni postopek glede temelja odškodninske odgovornosti, s tem da je sodišče druge stopnje samo, mimo ugotovitev sodišča prve stopnje, kot ključno izpostavilo dejstvo, da bi moral delovodja tožnika opozoriti na napačno opravljanje dela. Predvsem pa je za odločitev o pritožbi bistveno, da sodišče druge stopnje ni ustrezno obrazložilo razlogov, ki naj bi nalagali vračanje zadeve sodišču prve stopnje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča druge stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 41.028,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 6. 2017 do plačila.

2. Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožnika navedeno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožnik v pritožbi zoper ta razveljavitveni sklep poudarja, da sodišče druge stopnje ni navedlo, katerih pravno odločilnih dejstev sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kot tudi ne, katere dokaze naj izvede, s tem da je sodišče prve stopnje izvedlo vse predlagane dokaze. Zgolj pavšalno je navedlo, da ugotovljenih pomanjkljivosti ne more samo odpraviti in da to tudi ne bi bilo ekonomično.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu z drugim odstavkom 357.a člena ZPP vrhovno sodišče v tem pritožbenem postopku presoja le, ali je sodišče druge stopnje, ko je razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, zadevo neutemeljeno vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje, čeprav bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali, če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 355. člen ZPP).

6. Če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti, izjemoma razveljavi sodbo prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena ZPP). Ne glede na to določbo pa sodišče druge stopnje ne razveljavi sodbe sodišča prve stopnje in zadeve ne vrne temu sodišču v novo sojenje, če bi to povzročilo hujšo kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ampak novo sojenje opravi samo (drugi odstavek 355. člena ZPP).

7. Iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je do nesreče pri delu 12. 4. 20131 prišlo pri opravljanju nevarne dejavnosti (montaži večjih hidrotekočih vrat), izključno zaradi ravnanja tožnika, ki ga toženka ni mogla pričakovati ali se mu izogniti (drugi odstavek 153. člena OZ), saj sta se tožnik in delovodja2 samovoljno odločila (pobudo je dal tožnik, ki je bil sicer ustrezno usposobljen za delo), da bosta vrata montirala ročno, namesto da bi uporabila škripec, ki ga je v ta namen zagotovila toženka, preostala sodelavca pa sta temu nasprotovala.

8. Sodišče druge stopnje se ni strinjalo s tem, da je za škodo v celoti odgovoren tožnik. Kot ključno je izpostavilo dejstvo, da je morala toženka (delovodja) tožnika opozoriti, da opravlja delo s prepovedanim delovnim sredstvom oziroma na prepovedan način. Navedlo je, da sodišče prve stopnje zaradi zmotnega stališča o izključeni odgovornosti toženke ni ugotavljajo ostalih pravno odločilnih dejstev (delo je organiziral delovodja) in torej ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. Zato je pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, sklicujoč se na prvi odstavek 355. člena ZPP. Ob tem je navedlo, da samo ne more odpraviti ugotovljenih nepravilnosti, da vrnitev zadeve sodišču prve stopnje ne bo bistveno podaljšala postopka, temveč ravno nasprotno - da bi se postopek podaljšal zaradi dokaznega postopka pred pritožbenim sodiščem, ter da tudi ne bo kršena pravica strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Dodalo je še, da pa bo sicer treba v primeru, če bo sodišče prve stopnje ugotovilo odškodninsko odgovornost toženke, odločiti še o višini odškodnine.

9. Sodišče druge stopnje je sodišču prve stopnje očitalo, da ni ugotavljalo (ostalih) pravno odločilnih dejstev glede tega, da je delo organiziral delovodja. To je okoliščina, ki jo je sodišče prve stopnje v svoji sodbi že upoštevalo, sodišče druge stopnje pa ni obrazložilo, kateri obsežnejši sklop dejstev v zvezi s to okoliščino naj bi ostal neraziskan. Ni torej jasno navedlo, v čem je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in kako naj sodišče prve stopnje dopolni izvedeni dokazni postopek glede temelja odškodninske odgovornosti, s tem da je sodišče druge stopnje samo, mimo ugotovitev sodišča prve stopnje, kot ključno izpostavilo dejstvo, da bi moral delovodja tožnika opozoriti na napačno opravljanje dela. Predvsem pa je za odločitev o pritožbi bistveno, da sodišče druge stopnje ni ustrezno obrazložilo razlogov, ki naj bi nalagali vračanje zadeve sodišču prve stopnje. Ni določno pojasnilo, zakaj ne bi moglo samo ugotoviti manjkajočih dejstev, nesprejemljivo pa je tudi pavšalno stališče, da bi se postopek bistveno podaljšal le z izvedbo dokaznega postopka na drugi stopnji, ne tudi z izvedbo dokaznega postopka na prvi stopnji. To, da bo treba v primeru drugačne odločitve o temelju odškodninskega zahtevka izvesti še dokazni postopek glede višine odškodnine, v tej fazi postopka ni pomembno. Ker o temelju zahtevka še ni bilo pravnomočno odločeno (npr. z vmesno sodbo), dejstva glede višine zahtevka za odločitev o pritožbi (še) niso relevantna. Zato tudi napotitev na odločanje o višini odškodnine ne utemeljuje vračanja zadeve sodišču prve stopnje.

10. Zato je vrhovno sodišče na podlagi petega odstavka 357. a člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje.

11. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.

1 Spor traja že od 15. 3. 2018. 2 Njegov odškodninski zahtevek v zvezi z istim škodnim dogodkom je bil s sodbo Pdp 34/2022 z dne 22. 3. 2022 pravnomočno zavrnjen.