Jedro

S pritožbo (in posledično s tožbo) zoper sklep o davčni izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Prav tako tožnik ne more uspeti z ugovorom, da je zoper odločbo, ki pomeni izvršilni naslov, vložil pritožbo, saj je po določbah 87. člena ZDavP-2 izvršljiva že prvostopenjska odločba. Če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen, se izda sklep o ustavitvi davčne izvršbe, z njim pa se odpravijo oziroma razveljavijo že izvršena dejanja v postopku davčne izvršbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni davčni organ je z izpodbijanim sklepom začel davčno izvršbo dolžnega zneska obveznosti, ki znaša na dan izdaje sklepa skupaj 60 299,60 EUR, in sicer z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožeča stranka na bančnih računih.

Iz obrazložitve sledi, da tožnik ni v predpisanih rokih poravnal davčnih obveznosti, ki so navedene v izreku sklepa, in da se zato v skladu z določbami Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki jih citira v nadaljevanju, zoper tožečo stranko začne davčna izvršba za zneske glavnic in obračunanih zamudnih obresti.

Drugostopni davčni organ je pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep zavrnil kot neutemeljeno. V svojih razlogih v celoti pritrdi odločitvi in razlogom prve stopnje. V zvezi s pritožbenimi ugovori pa ugotavlja, da je iz 4. točke izreka izpodbijanega sklepa razvidno, za katere obveznosti se terja tožečo stranko, da so navedeni so izvršilni naslovi ter datum izvršljivosti, kot tudi znesek davka in zamudnih obresti. Prvostopni organ tudi pravilno navede stroške sklepa, ki so tožeči stranki obračunani zgolj enkrat. V zvezi s pritožbenimi ugovori, ki se nanašajo na odločbo, izdano v postopku inšpekcijskega nadzora in ki je predmet izvršbe pod zaporedno številko 84 v 4. točki izpodbijanega sklepa, pa pojasni, da v skladu s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 v postopku izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.

Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno razveljavitev (pravilno: odpravo) v delu, kjer je odločeno, da se davčna izvršba opravi tudi za obveznost pod zaporedno številko 84 v skupnem znesku 51 651,65 EUR (glavnica 48 000,00 EUR in obresti 3 651,65 EUR). V tožbi navaja, da je med neporavnanimi obveznostmi pod zaporedno številko 84 navedena obveznost po odločbi o inšpekcijskem nadzoru. Zoper odločbo je tožeča stranka vložila pritožbo, ker meni, da ugotovitve davčnega organa ne ustrezajo dejanskemu stanju, saj iz okoliščin, ki jih opiše, izhaja, da je tožeča stranka v vmesnem času (to je, do izdaje inšpekcijske odločbe) nepravilno stanje že odpravila. O pritožbi drugostopni organ še ni odločil. Zato tožeča stranka meni, da je davčni organ, ki je izdal izpodbijani sklep, nepravilno ugotovil dejansko stanje in da v postopku pred izdajo sklepa ni ravnal po pravilih davčnega postopka ter da je zato sklep za postavko pod zaporedno številko 84 izdan neupravičeno.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Kot tožniku pravilno pojasni že tožena stranka v svoji odločbi, s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, v konkretnem primeru odločbe, izdane v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, ki se z izpodbijanim sklepom izvršuje. Tako je namreč izrecno določeno v petem odstavku 157. člena ZDavP-2 in zato tožeča stranka s pritožbenimi ugovori, da je inšpekcijska odločba izdana neupravičeno, ni mogla uspeti. Prav tako ni mogla uspeti z ugovorom, da je zoper odločbo vložila pritožbo, saj je po določbah 87. člena ZDavP-2, po katerih pritožba ne zadrži izvršitve odmerne odločbe, izvršljiva že prvostopna odločba. Iz istih razlogov in z enakimi ugovori tudi ne more uspeti v postopku s tožbo. K že povedanemu sodišče le še dodaja, da se po določbah 155. člena ZDavP-2 v primeru, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen, izda sklep o ustavitvi davčne izvršbe, z njim pa odpravijo oziroma razveljavijo že izvršena dejanja v postopku davčne izvršbe. Kar za konkreten primer pomeni, da se bodo v primeru, če bo prišlo do odprave inšpekcijske odločbe, odpravile tudi posledice izvršbe, ki je bila začeta z izpodbijanim sklepom.

V ostalem tožeča stranka ugovorov nima. Sodišče samo pa pri preizkusu izpodbijanega sklepa, ki ga opravi po uradni dolžnosti, nepravilnosti tudi ni ugotovilo. Zato je tožbo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi brez glavne obravnave.