Jedro

Glede na to, da je izvedenka ocenila, da je samomorilno vedenje realno mogoče, pri čemer je minulo samomorilno vedenje pripisala blodnjavemu doživljanju zadržane, sodišče prve stopnje upravičeno ni verjelo zadržani, da je z grožnjami po skoku skozi okno in kasneje poškodovanjem z nožem poskušala le prestrašiti moža.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se A. A., zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... za čas do 19. 6. 2019. 2. Nasprotna udeleženka - zadržana oseba se je zoper sklep pritožila. V pritožbi, ki je na sodišče prispela 27. 3. 2019, pritožnica navaja, da ne potrebuje posebnega nadzora, da je čisto normalna oseba in da ne ve, zakaj je prišla v ″Vojnik″. V Vojniku, v katerega so jo pripeljali prejšnji torek po delu, je brez privolitve. Hotela je zbežati, ker so ji dajali zdravila samo za spanje. Ne ve, zakaj je 19. 3. 2019 padla v nezavest. Sumi, da so ji dali drogo (zdravila). Nič ni res, kar je v sklepu napisano. Navaja, da ima občutek, da jo hočejo pustiti v Vojniku zaradi dela v G. Z možem se včasih skregata, ampak mine hitro. Navaja, da je imela doma fizično in psihično nasilje. Ne ve, zakaj je mož vedno govoril, da jo bo dal v Vojnik. Mož hrano, ki jo je pripravila, vrže v smeti, ali pa kruh na tla. Vedno jo je psoval, jo pljuval po obrazu, tepel, tudi ko je bila noseča. Ko se hoče pogovoriti z njim, on znori in jo prestraši z obrazom in očmi. Zadržana oseba nadalje navaja, da bi rada šla domov, ker res ni huda. Omenja, da je 7. 1. 2019 bila na Centru za socialno delo na pogovoru zaradi ločitve in da je uslužbenka centra povedala, da mož manipulira z njo in z otrokom. Navaja, da potrebuje otroka in svoje delo, da bi preživela. Svojemu možu noče nič, samo stran od njega bi šla. Pojasni, da ji je psihiater M., kateremu je vse povedala, dal zdravilo Ecytaro in da ji je bilo boljše, počutila se je odlično. Zdravnik ji je povedal, da se mora zdravil rešiti, če se počuti bolje. Nehala je in je bilo fajn. Omenja še, da se s sodelavkami v G. počuti v redu. Prosi, da se jo izpusti iz bolnišnice, ker ni huda in nora. Dne 29. 3. 2019 je pritožnica vložila še eno pritožbo, ki pa je pritožbeno sodišče ni upoštevalo, ker je bila vložena po izteku pritožbenega roka, torej prepozno (drugi odstavek 343. člena ZPP).

3. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno navedlo, da je oseba lahko sprejeta na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnih nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so kumulativno podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (Ur. l. RS, št. 77/2008; ZDZdr), kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena tega zakona (53. člen ZDZdr). Prvi odstavek 39. člena ZDZdr določa, da je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če so podani naslednji pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni: - če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje in - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

7. Pritožnica z navedbami v pritožbi, da je brez privolitve v ... (Psihiatrični bolnišnici ...) in da ni nič res od tega, kar je napisano v sklepu, smiselno izpodbija odločitev sodišča, da so izpolnjeni vsi zgoraj navedeni pogoji.

8. Sodišče prve stopnje je, potem ko je v dokazne namene prebralo zapisnik ob sprejemu in anamnezo za zadržano, zaslišalo zadržano osebo in najbližjo osebo - njenega moža ter izvedenko psihiatrične stroke, prepričljivo ugotovilo obstoj predpisanih zakonskih pogojev za sprejeto odločitev v izreku izpodbijanega sklepa. Ugotovilo je, pritožnica pa tega ne izpodbija, da je zadržana oseba v ... hospitalizirana prvič in da se je po rojstvu otroka, pravilno kot navaja pritožnica 3. 7. 2017, zdravila zaradi poporodne depresije; pri njej je bil izražen močan strah za varnost otroka. Izvedenka je pri zadržani osebi ugotovila obstoj duševne motnje. Poleg poporodne depresije je izpostavila akutno psihotično motnjo - akutno blodnjavo motnjo, zaradi katere ima zadržana hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja. Izjemno huda duševna motnja ji onemogoča prepoznavo svojega stanja in oblikovanje svobodne volje. Sodišče prve stopnje je pravilno iz zbranih dokazov ugotovilo, da je zadržana obtožbe, da bo mož ubil njo in hčerko, navajala ne le možu, pač pa tudi policiji in v bolnišnici, hkrati pa možu trdila, da jo nekdo zasleduje, da jo hočejo ubiti, bilo jo je strah, da ima nekdo ključe stanovanja in da se sprehaja po stanovanju, zaradi česar je zaklepala vse prostore v stanovanju, o čemer je tudi izpovedala sama. Zadržana je še izpovedala, da jo je dne 18. 3. 2019 nekdo zasledoval na poti v službo in jo poskušal ubiti, tako da je z avtom sunkovito zapeljal proti njej in jo poskušal povoziti, policista v bližini pa nista odreagirala. Izpovedala je tudi, da sodelavka nad njo izvaja črno magijo in da se stvari same od sebe premikajo, da so se sodelavci zarotili proti njej, ker je dobra delavka, in da vsi mislijo, da se je zapletla s šefom. Sodišče je iz anamneze ugotovilo, da je bolnišničnemu psihiatru povedala tudi , da je videla, da sodelavka izvaja nekaj čudnega z očmi, in da je na dan hospitalizacije opazila, da je bila hči napihnjena, da jo je zjutraj težko zbudila in da ni mogla odpirati ust. Mož zadržane je potrdil, da ga je nato večkrat panično klicala, kje je hči. Ob sprejemu je tudi navajala, da ima občutek, da ji prisluškujejo preko skypa. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (zadržana tega niti ni zanikala), da je zadržana oseba sredi meseca marca opustila predpisana zdravila za zdravljenje poporodne depresije, kakor tudi, da je med zadržano osebo in njenim možem prihajalo v zadnjem času do obtožb in konfliktov, ki so se končali tudi s fizičnim nasiljem zadržane. Pritožnica konkretizirano ne izpodbija ugotovitve, da je potrdila izpovedbo moža, da ga je zadržana okrog 14. 3. 2019 z džezvo tako močno udarila po glavi, da mu je presekala glavo, mož pa je padel na tla, in da ga je ležečega na tleh še enkrat udarila z džezvo. Kakor tudi ne ugotovitve, da sta se z možem sprla v nedeljo, 17. 3. 2019 zaradi moževe denarnice, in da je zadržana poskušala skočiti skozi okno stanovanja, ki se nahaja v drugem nadstropju. Sodišče prve stopnje je, glede na to, da je zadržana to potrdila, upravičeno verjelo najbližji osebi, da sta se z zadržano pol ure borila, da je bila ona močna in si je ves čas prizadevala, da bi prišla do okna in skočila, pri čemer ji je enkrat že uspelo odpreti okno, nakar je zadržana rekla, da se bo porezala z nožem in da je imela nož v rokah, vendar se je najbližja oseba umaknila zaradi bojazni, da ji bo zadržana z nožem kaj storila. Glede na to, da je izvedenka ocenila, da je samomorilno vedenje realno mogoče, pri čemer je minulo samomorilno vedenje pripisala blodnjavemu doživljanju zadržane, sodišče prve stopnje upravičeno ni verjelo zadržani, da je z grožnjami po skoku skozi okno in kasneje poškodovanjem z nožem poskušala le prestrašiti moža. Sodišče prve stopnje je na podlagi pravilno ugotovljenega, zgoraj povzetega dejanskega stanja pravilno ocenilo, da zadržana hudo ogroža zdravje drugih in svoje zdravje in da ogroža svoje življenje. Utemeljeno je sledilo izvedenki, da bi zadržana utegnila v prepričanju, da ščiti sebe in otroka, moža (najmanj) hudo poškodovati. Pri tem je sodišče pravilno upoštevalo, da je bila že v času hospitalizacije težko obvladljiva v svojem vedenju, da je bila konfliktna in agresivna in da je bilo podobno vedenje zaznano v ..., ko je 20. 3. 2019 v jutranjih urah ob vstopu strežnice na oddelek le-to podrla in pobegnila, a so jo dohiteli in prestregli, pri čemer se je aktivno upirala. Glede na obrazloženo je na mestu ocena sodišča, da je pričakovati, da bo podobna ravnanja ponovila. Po obrazloženem je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo izvedenki, da je samomorilno vedenje in agresija do moža posledica ravno akutne blodnjave motnje, zaradi katere ima zadržana hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja. Pravilen je zato zaključek sodišča, da sta izpolnjena pogoja za zdravljenje proti volji zadržane iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.

9. Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno, sklicujoč se na strokovno mnenje izvedenke psihiatrične stroke, tudi zaključilo in v točki 13 obrazložilo, da je sprejem na zdravljenje brez privolitve na oddelek pod posebnim nadzorom nujen, ker vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje 39. člena ZDZdr ni mogoče odvrniti z drugimi, milejšimi oblikami pomoči. Pravilno je torej ugotovilo, da je izpolnjen tudi pogoj, določen v tretji alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr.

10. Tudi pri določitvi časa zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice se je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo na strokovno mnenje izvedenke, ki je ob oceni zdravstvenega in duševnega stanja zadržane in prognozi zdravljenja po pravilih stroke opredelila potrebni čas zadržanja na dobo do treh mesecev, pri čemer tako določeno obdobje ni v nasprotju s predpisanim najdaljšim časom zadržanja (prvi odstavek 48. člena v zvezi s tretjim odstavkom 65. člena ZDZdr). Že sodišče prve stopnje pa je pravilno opozorilo tudi na možnost predčasnega odpusta ob izpolnjenih zakonskih pogojih iz 71. člena ZDZdr.

11. Sodišče prve stopnje je torej ugotovilo obstoj vseh kumulativno predpisanih zakonskih pogojev za zadržanje nasprotne udeleženke v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice in to predstavlja razlog za izrečeni ukrep. Pritožba je neutemeljena, saj je sodišče prve stopnje ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo tudi materialno pravo, pritožbeni preizkus pa tudi ni pokazal kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).