Jedro

Pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni vročilo prvi dolžnici izjave cenilca. Tudi ko je izdalo izpodbijani sklep ji ni hkrati vročilo izjave cenilca. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da je bila vsebina pisanja zgolj sklep. Če je sodišče prve stopnje menilo, da je odgovor cenilca takšen, da ga ni potrebno vročiti dolžnici v novo izjavo pred izdajo izpodbijanega sklepa, bi ga moralo vročiti z izpodbijanim sklepom, da bi ga lahko proučila. Ne zadošča, da se z odgovorom cenilca, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, seznani samo iz obrazložitve sklepa.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 12. (13.) 4. 2017 se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka v zvezi s sklepom z dne 12. (13.) 4. 2017 se pridrži za končno odločbo.

II. Pritožba zoper sklep z dne 16. (17.) 11. 2017 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Prva dolžnica sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka v zvezi sklepom z dne 16. (17.) 11. 2017.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 12. (13.) 4. 2017:

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu prvonavedenim sklepom ugotovilo tržno vrednost nepremičnine posamezni del št. 26 v stavbi št. 2 na 62.000,00 EUR. Ugotovilo je, da je cenilec gradbene stroke izdelal cenitveno poročilo z dne 1. 7. 2016, ki ga je posredovalo strankama. Prva dolžnica je po pooblaščenki podala pripombe in sicer, če se primerja površina stanovanja ter ocenjena vrednost, je cenilec dejansko upošteval 821,00 EUR/m2, kar je samo 57 % povprečne vrednosti v Republiki Sloveniji. Cenilec je v odgovoru na pripombe navedel, da primerjava s povprečno oceno stanovanja v Republiki Sloveniji ni primerljiva oziroma je pomanjkljiva.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo prva dolžnica po pooblaščenki iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je vložila pripombe na izvedensko mnenje, na katere ni prejela odgovora. Če bi izvedenec opravil ogled na kraju samem, bi ugotovil, da stanovanje sploh ni stanovanje. Posamezni del št. 26 v stavbi št. 2 v k.o. ... ni stanovanjska raba, ampak splošni skupni del stavbe. Prilaga izpis iz katastra stavbe GURS. Pri podatkih zemljiške knjige gre za napačen vpis. Splošni skupni deli stavbe so izvzeti iz pravnega prometa.

3. Sodišče je vročilo pritožbo upniku.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prva dolžnica utemeljeno navaja, da je podala pripombe na izvedensko mnenje 16. 9. 2016 in da nanje ni prejela odgovora. Iz izpodbijanega sklepa in iz spisa je razvidno, da je cenilec odgovoril na njene pripombe z izjavo z dne 7. 2. 2016 (prav: 2017). Pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni vročilo prvi dolžnici izjave cenilca. Tudi ko je izdalo izpodbijani sklep ji ni hkrati vročilo izjave cenilca. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da je bila vsebina pisanja zgolj sklep z dne 12. 4. 2017. Če je sodišče prve stopnje menilo, da je odgovor cenilca takšen, da ga ni potrebno vročiti dolžnici v novo izjavo pred izdajo izpodbijanega sklepa, bi ga moralo vročiti z izpodbijanim sklepom, da bi ga lahko proučila. Ne zadošča, da se z odgovorom cenilca, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, seznani samo iz obrazložitve sklepa. Sodišču prve stopnje se je pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da glede na naravo, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave, ne more samo odpraviti kršitve postopka. Ugodilo je pritožbi prve dolžnice, razveljavilo prvi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

6. V novem postopku naj sodišče prve stopnje vroči odgovor cenilca dolžnici vsaj skupaj z novim sklepom o ugotovitvi vrednosti nepremičnin, če zaradi vsebine odgovora ni potrebno že pred tem. Je pa prva dolžnica v pritožbi opozorila, da stanovanje v katastru stavb sploh naj ne bi bilo zavedeno kot stanovanje, ampak kot splošni skupni del stavbe. Tudi cenilec je v oceni vrednosti in poročilu o ocenjevanju vrednosti z dne 29. 6. 2016 zapisal, da gre za posamezen del stavbe št. 26, ki je v katastru št. ... (20. stran cenitvenega poročila). Ni pojasnil ali to vpliva na oceno vrednosti. Če bo prišlo do prodaje nepremičnine, naj sodišče prve stopnje že v odredbi o prodaji opozori kupce, da kupujejo nepremičnino z neusklajenim stanjem v katastru stavb.

7. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka v zvezi s sklepom z dne 12. (13.) 4. 2017 se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper sklep z dne 16. (17.) 11. 2017: Sodišče prve stopnje je z v uvodu drugonavedenim sklepom izreklo, da namesto drugega dolžnika, sedaj pokojnega, vstopi kot dolžnica dedinja, ki prevzame izvršbo v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo, in jo sodišče povabi, da vstopi vanjo. Ugotovilo je, da je s sklepom z dne 22. 8. 2017 prekinilo postopek proti drugemu dolžniku z 22. 9. 2016. Na podlagi sklepa o dedovanju z dne 10. 3. 2017, pravnomočnega 12. 10. 2017, in na podlagi 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pozvalo dedinjo, da vstopi kot dolžnica v postopek. Odločitev je v skladu s predlogom upnika v vlogi z dne 15. 11. 2016, ki je sodišče obvestil o smrti drugega dolžnika.

8. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo prva dolžnica po pooblaščenki iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je postopek še vedno prekinjen, ker sodišče ni sprejelo drugačne odločitve. Zato ne more odločati o vstopu novega dolžnika v prekinjeni postopek. O tem, da mora sodišče izdati odločitev o nadaljevanju prekinjenega postopka, izhaja iz četrtega odstavka 208. člena ZPP, kajti roki, ki so zaradi prekinitve postopka nehali teči, začnejo teči znova, ko sodišče stranki vroči sklep o nadaljevanju postopka. V času, ko je postopek prekinjen, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, zato ni moglo sprejeti odločitve z dne 17. 11. 2017. 9. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku.

10. Pritožba ni utemeljena.

11. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi sklicevalo na 208. člen ZPP. Ta v prvem odstavku določa za postopek, ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga, ki je naveden v 1. do 4. točki 205. člena tega zakona, da se nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik, stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo. Sodišče prve stopnje je v izreku povabilo prvo dolžnico in sklenilo, da vstopi vanjo, kar je smiselno enako kot odločitev o nadaljevanju postopka. Da je dedinja po pokojnem drugem dolžniku in da je upnik predlagal nadaljevanje v vlogi z dne 15. 11. 2016, v pritožbi ne zanika.

12. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo drugo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo drugi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

13. Prva dolžnica sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka v zvezi sklepom z dne 16. (17.) 11. 2017, ker ji jih upnik ni neutemeljeno povzročil po šestem odstavku 38. člena ZPP in ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).