Jedro

V stečajno maso stečajnega dolžnika spada vse premoženje, katerega imetnik je ob začetku stečajnega postopka in ki ga pridobi med trajanjem stečajnega postopka (244. člen ZFPPIPP).

Sodišče prve stopnje ni določilo zneska, ki se bo zasegel dolžniku za poplačilo upnikov, pač pa je zgolj naložilo izplačevalcu stalnih prejemkov (ZPIZ), kako naj pravilno rubi prejemke.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom stalni prejemki, ki jih stečajnemu dolžniku izplačuje ZPIZ, razen zneskov iz III. in IV. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje (I. izreka). Izplačevalcu je naložilo, da mora po prejemu tega sklepa zneske stalnih prejemkov stečajnega dolžnika zmanjšane za zneske iz III. in IV. točke izreka namesto stečajnemu dolžniku plačevati v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja A. A. (II. izreka). Izterjave po II. točki izreka sklepa se v skladu s 102. členom ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 389. člena ZFPPIPP za posamezen znesek prejemka zmanjšajo za znesek v višini 76 % bruto minimalne plače (III. izreka). Pri izterjavi po II. točki izreka sklepa se prejemki za posamezen mesec zmanjšajo tudi za morebitne zneske zarubljene s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatve do dolžnika na podlagi zakonite preživnine, odškodnine nastale za škod nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal (IV. izreka).

2.Zoper takšen sklep se je laično pritožil dolžnik in predlagal, da višje sodišče sklep razveljavi brez nadaljnjega podaljševanja osebnega stečaja.

3.Na pritožbo je odgovorila upraviteljica, ki je predlagala, da jo višje sodišče zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V stečajno maso stečajnega dolžnika spada vse premoženje, katerega imetnik je ob začetku stečajnega postopka in ki ga pridobi med trajanjem stečajnega postopka (244. člen ZFPPIPP). Po določbi 389. člena ZFPPIPPP spadajo v postopku osebnega stečaja v stečajno maso tudi: a) plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po ZFPPIPP izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku, in b) premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja.

¹1 Iz tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP izhaja, da so iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja izvzeti predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe po 79. členu ZIZ in prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe po 101. členu ZIZ. Iz četrtega odstavka istega člena nadalje izhaja, da se za omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja uporablja 102. člen ZIZ, ki določa, da na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je mogoče seči: za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki istega odstavka istega člena ZFPPIPP, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči; za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

6.Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep o izterjavi stalnih prejemkov izdalo na podlagi predloga upraviteljice, ki je z vlogo z dne 13. 2. 2025 (PD 904) obvestila sodišče, da je spremenila pravnoorganizacijsko obliko poslovanja in hkrati predlagala, da sodišče ustrezno spremeni tudi že izdana sklepa o zasegu in izterjavi z dne 23. 7. 2020 (PD 455 in 454), tako da navede novo številko fiduciarnega računa. Sodišče je z izpodbijanim sklepom sledilo predlogu upraviteljice.

7.Pritožnik v pritožbi navaja, da naj bi bilo napačno uporabljeno materialnopravno izhodišče, ker sodišče ni ugotavljalo neto višine pokojnine, ki ju prejema in je zato dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. V nadaljevanju navaja tudi, da je minimalna plača predpisana z zakonom o minimalni plači in da zakonski določeni minimum izplačila v primeru klasične izvršbe znaša 76 % minimalne plače. Navaja, da njegova pokojnina znaša 822,19 EUR in da bi moralo sodišče prve stopnje izhajati iz bruto zneska minimalne plače. Drugih prejemkov ali dohodkov razen pokojnine ne prejema. Meni, da je treba za izračun zneska, ki mora stečajnemu dolžniku ostati v osebnem stečaju, poznati višino minimalne plače, saj ZIZ izračun veže nanjo.

8.Pritožnik napačno razume izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Kot izhaja iz izreka sklepa, sodišče prve stopnje ni določilo zneska, ki se bo zasegel dolžniku za poplačilo upnikov, pač pa je zgolj naložilo izplačevalcu stalnih prejemkov (ZPIZ), kako naj pravilno rubi prejemke. Izplačevalec dolžnikovih stalnih prejemkov je dolžan ravnati skladno z izpodbijanim sklepom in kolikor dolžnikovi prejemki v posameznem koledarskem mesecu ne dosegajo ali presegajo 76 % minimalne plače, potem izplačevalec dohodkov ne izvede odtegljaja prejemkov v korist stečajne mase. V posameznem mesecu se sicer lahko zgodi, da dolžnikovi prejemki ne dosegajo minimalne plače in v tem primeru se ne bodo rubili. Lahko pa v posameznem mesecu pride do dodatnih (višjih) prilivov, v tem primeru pa mora izplačevalec stalnih dohodkov upoštevati določbe iz izreka izpodbijanega sklepa.

9.Glede pritožnikove navedbe, da so upniki v celoti poplačani oziroma so umaknili svoje priznane in plačane terjatve in da naj sodišče prve stopnje končna osebni stečaj, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da navedeni pritožbeni razlogi niso relevantni za odločitev v zvezi z izpodbijanim sklepom. Poleg tega je upraviteljica pojasnila, da stečajni postopek še ni končan, saj še niso bila izvedena vsa dejanja, ki jih je potrebno opraviti v stečajnem postopku, saj ni bilo unovčeno še vse premoženje dolžnika, niti poplačane vse terjatve, kot tudi ne umaknjene terjatve do stečajnega dolžnika v postopku.

10.Glede na vse navedeno pritožba upnika ni neutemeljena. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo upnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

1N. Plavšak, E-paket ins s komentarjem ZFPPIPP, urejeno sodno prakso in vzorci, Tax-Fin-Lex, komentar - 224. člen (stečajna masa).

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 244, 389, 389/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.