Jedro

V fazi odločanja o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne odloča o utemeljenosti dolžnikovega ugovora, temveč presoja le njegovo obrazloženost, posledično pa sodišče v tej fazi postopka tudi ne sprejme dokončne odločitve glede krajevne pristojnosti pravdnega sodišča. Pri določitvi krajevno pristojnega pravdnega sodišča je namreč dolžno le slediti navedbi tiste stranke, ki zatrjuje obstoj sporazuma o krajevni pristojnosti, ne da bi ob tem presojalo, ali je takšen sporazum tudi dejansko veljaven. Res je sicer, da mora dolžnik že v ugovoru zoper sklep o izvršbi izpodbijati obstoj dogovora o pristojnosti, saj bi bile sicer v nadaljnjem postopku takšne navedbe prepozne, vendar pa to ne pomeni, da o njih odloča že izvršilno sodišče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da bo o zahtevku in stroških, ki so predmet sklepa o izvršbi VL 122023/2014 z dne 17. 9. 2014, sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani kot pristojnim sodiščem.

2. Zoper sklep vlaga dolžnik po svojem pooblaščencu pritožbo in predlaga njegovo spremembo tako, da se kot pristojno sodišče določi Okrožno sodišče v Celju. Navaja, da je treba ugovor sodne nepristojnosti uveljavljati pri prvem procesnem dejanju, kar je tudi storil. Odločitev sodišča je nasprotna odločitvi Višjega sodišča v Ljubljani v tej zadevi (opr. št. II Ip 4364/2015). Dolžnik je že v ugovoru prerekal obstoj dogovora o krajevni pristojnosti, sodišče prve stopnje pa ga vrednostno ni obravnavalo. Dokazno breme v zvezi s sporazumom o krajevni pristojnosti je na strani upnika, v nasprotju z načeli pravdnega postopka je, da se dokazno breme prelaga na dolžnika. Edino smiselno je, da splošna zakonska krajevna pristojnost ostane v veljavi vse dokler upnik zatrjevanega sporazuma ne izkaže s predložitvijo listine. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. V obravnavanem primeru je dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 17. 9. 2014 vložil ugovor, sodišče prve stopnje pa je nato 6. 2. 2015 izdalo sklep na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ in kot pristojno sodišče določilo Okrožno sodišče v Ljubljani. Na pritožbo dolžnika je višje sodišče s sklepom II Ip 4364/2015 z dne 6. 1. 2016 odločitev o pristojnem sodišču (2. točka izreka sklepa z dne 6. 2. 2015) razveljavilo, ker sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni navedlo nobenih razlogov v zvezi z zatrjevanim dogovorom o pristojnosti in dolžnikovimi ugovoromi navedbami, s kateri je ta dogovor o pristojnosti izpodbijal. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje o tem ponovno odločilo, pri tem pa navedlo, da je upnik predlagal pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani na podlagi sporazuma o krajevni pristojnosti, ki ga je v skladu z 8. točko 41. člena ZIZ označil kot „Dogovor o višini odvetniške nagrade za opravljanje pravnih storitev“. Svojo odločitev je oprlo na določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ in pojasnilo, da bo ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podal dolžnik, v nadaljevanju obravnavalo sodišče v pravdnem postopku.

7. Tako odločitev sodišča prve stopnje kot razlogi zanjo so pravilni. Upniku skladno z določbama osmega odstavka 41. člena in drugega odstavka 62. člena ZIZ zatrjevanega sporazuma o krajevni pristojnosti ni treba predložiti, temveč za to, da ga sodišče upošteva, zadošča, da določno označi listino o sporazumu o krajevni pristojnosti, temu pa je upnik v obravnavanem primeru v predlogu za izvršbo zadostil. Sodišče prve stopnje je pri tem obrazloženo (in pravilno) pojasnilo tudi, zakaj dolžnikovega ugovora krajevne pristojnosti v tej fazi postopka ni mogoče upoštevati. V fazi odločanja o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne odloča o utemeljenosti dolžnikovega ugovora, temveč presoja le njegovo obrazloženost, posledično pa sodišče v tej fazi postopka tudi ne sprejme dokončne odločitve glede krajevne pristojnosti pravdnega sodišča. Pri določitvi krajevno pristojnega pravdnega sodišča je namreč dolžno le slediti navedbi tiste stranke, ki zatrjuje obstoj sporazuma o krajevni pristojnosti, ne da bi ob tem presojalo, ali je takšen sporazum tudi dejansko veljaven. Res je sicer, da mora dolžnik že v ugovoru zoper sklep o izvršbi izpodbijati obstoj dogovora o pristojnosti, saj bi bile sicer v nadaljnjem postopku takšne navedbe prepozne, vendar pa to ne pomeni, da o njih odloča že izvršilno sodišče. Prav tako odločitev sodišča prve stopnje ni nasprotna odločitvi višjega sodišča opr. št. II Ip 4364/2015 iz te izvršilne zadeve, saj je sodišče prve stopnje ob ponovnem odločanju podalo razloge tako glede zatrjevanega dogovora o pristojnosti kot glede dolžnikovega ugovora zoper tak dogovor (da ga bo obravnavalo pravdno sodišče). Dolžnik tako z vztrajanjem pri zatrjevani krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Celju ne more uspeti s pritožbo.

8. Glede na navedeno in ker obenem tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato je višje sodišče sklenilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter šesti odstavek 38. člena ZIZ).