Jedro

Namen priznavanja pravice do povračila materialnih stroškov je v tem, da izvedenec ni prikrajšan zaradi izdelave izvedenskega mnenja, ker je moral iz lastnega žepa nekaj plačati za to, da je lahko izdelal izvedensko mnenje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep v izpodbijanih točkah I. in II. izreka potrdi.

II. Izvedenec mag. S. H. sam trpi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu cestnoprometne stroke mag. S. H. za izvedensko mnenje z dne 3. 3. 2020 odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v znesku 538,20 EUR (točka I. izreka), v presežku za 90,00 EUR pa je zahtevek izvedenca zavrnilo (točka II. izreka), nadalje je še ugotovilo, da izvedenec ni zavezanec za plačilo DDV (točka III. izreka) in sklenilo, da plačilo skupnega zneska izvrši finančno-računovodska služba tako, da polovico v višini 269,10 EUR izvrši iz sredstev tožeče stranke na računu za predujme, polovico v višini 269,10 EUR pa iz sredstev tožene stranke na računu za predujme, vse na račun izvedenca najkasneje v 45 dneh od izdaje tega sklepa (točka III. izreka).

2. Zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se je glede točk I. in II. izreka pravočasno pritožil izvedenec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. V pritožbi izvedenec navaja, da se pritožuje zato, ker mu sodišče prve stopnje v zvezi s postavko stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom ni priznalo stroškov meritev na terenu in izdelave skice, za katere si mora izvedenec izposoditi opremo in sam izvesti meritve. Meni, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je na drugi strani stroškovnika navedel, da je sam izvedel meritve, priložil pa zgolj najcenejšo ponudbo, ki jo za to izvajajo gospodarske družbe ali samostojni podjetniki, da lahko naročnik sam preveri ali je znesek meritev primerljiv in ekonomsko vzdržen. Sodišču prve stopnje očita, da mu je stroške v skupni vrednosti 90,00 EUR odvzelo z nerazumljivo obrazložitvijo v točkah 4., 5. in 6. obrazložitve, da ni imel stroškov z izdelavo skice in meritvami, saj jih je izvedel sam, glede na to, da si mora za to izvedenec izposoditi opremo in zanjo plačati uporabnino, saj je oprema za meritve predraga, da bi si jo izvedenec nabavil in z njo izvajal meritve, prav tako pa mora biti merilna oprema kalibrirana in imeti zato določene certifikate. Izvedenec ob tem izpostavlja, da je podatke o meritvah v prvotnem mnenju opisal v točki 3.4.1 in vse te podatke uporabil za odgovor na vprašanje, ki mu ga je sodišče prve stopnje postavilo s sklepom z dne 9. 1. 2020 v 2. in 3. točki, nanj pa je bilo odgovorjeno v točkah 3.7.1., 3.7.2. in 3.7.3 prvotnega mnenja št. 2020_6 z dne 3. 3. 2020 in se brez meritev na terenu tega odgovora ne da podati oziroma nanj ni mogoče odgovoriti drugače, kot da se izvedejo meritve na terenu oziroma izmere na kraju dogodka. Po njegovem mnenju neupravičenemu zavračanju stroškov v vrednosti 90,00 EUR izvedenec nasprotuje in v nadaljevanju pritožbe podaja še dodatno razlago na že dano obrazložitev stroškov na drugi strani stroškovnika, ki so nastali zaradi izdelave prav tega konkretnega mnenja št. 2020_6 z dne 3. 3. 2020. V zvezi z meritvami na terenu in izdelavo skice izvedenec tako poudarja, da je za izdelavo izvedenskega mnenja bilo potrebno ugotoviti tudi stanje vozišča in samega ožjega in širšega območja nesreče in možne radije zavijanja vozila, vzdolžne in prečne naklone vozišča, ter tudi kote pod katerimi sta vozili trčili. Sodišču prve stopnje pa ob tem očita, da se je v izpodbijanem sklepu napačno opredelilo da, ker jih je izvedel izvedenec sam, nima stroškov in ker je prejšnji pravilnik to obravnaval novi pravilnik o stroških pa tega ne predvideva. Izpostavlja, da je imel stroške izdelave meritev po starem in novem pravilniku, samo da jih je prej lahko obračunal v pavšalu do 15%, kar pomeni, da bi lahko na priznani znesek 532,00 EUR bilo tudi 80,70 EUR (90,00, EUR nepriznani) stroškov. Izvedenec tudi meni, da bi bilo potrebno ob tem še upoštevati, da je bilo sodišče prve stopnje tisto, ki je zahtevalo, da se na ponovni ogled povabita obe stranki s priporočeno pošiljko in je potrebno izpisati dve vabili in dve kuverti in plačati dve priporočeni pošiljki v vrednosti 1,51 EUR za vsako, kar znese samo za poštnine 3,02 EUR brez papirja in kuvert za obe stranki. Poleg tega pa izvedenec ne stanuje na pošti in se mora do najbližje pošte na T. peljati s svojim vozilom (ni lokalne avtobusne povezave) in oddati pošto za ponovni ogled na kraju dogodka oz. nesreče. Teh dodatnih stroškov poštnine, poti na pošto in papirja s kuvertami pa izvedencu ne prizna nobeno sodišče in jih je zato po njegovem mnenju potrebno upoštevati v meritvah na terenu ali kje drugje. V nadaljevanju pritožbe izvedenec še enkrat izpostavlja, da je ponovni ogled kraja prometne nesreče zahtevalo sodišče prve stopnje, ki mu je odredilo to nalogo z odredbo (pravilno: s sklepom) z dne 9. 1. 2020. Še enkrat izpostavlja, da so bile meritve opisane v točki 3.4.1 prvotnega mnenja, pa tudi, da sam ne razpolaga z opremo za meritve na terenu, saj je ta oprema predraga, da si bi jo izvedenec nabavil, zato pa si mora opremo izposoditi in izvesti meritve sam, da so stroški čim manjši. Ponovno še izpostavlja, da je za omenjeno storitev pridobil še dve ponudbi gospodarskih družb oziroma zavodov, ki te meritve izvajajo in sicer podjetja G. d.o.o., G. s.p. iz ... in G. B. s.p. iz ..., ki je bil najcenejši in tudi priložen v prvotnem stroškovniku. Izvedenec poudarja, da sta ga na ta takšno odločitev napotovala sklepa Višjega sodišča v Celju opr. št. PRp 73/2019 z dne 5. 7. 2019 in opr. št. PRp 53/2019 z dne 18. 6. 2019, ki sta oba nakazovala na pridobitev veljavnih cenikov teh družb, če pa teh ni, pa mora izvedenec preložiti vsaj eno ponudbo. Ob tem še enkrat poudarja, da je pridobil tri ponudbe in priložil najcenejšo brez DDV-ja in brez potnih stroškov oziroma prihoda na kraj meritev posameznega terena oziroma primera, s čimer je sledil načelu racionalnosti postopka, saj je sam izvedel meritve z izposojeno opremo in s tem zelo zmanjšal stroške meritev in ogleda (podrobno o takih sodbah tudi sodna praksa VSC sklep PRp 68/2019, VSL sklep Cpg 269/2011, VSL sodba in sklep II Cp 1069/2017 in VSL sklep I Cp 2050/2019). Ker so stroški meritve z opremo skupaj po izdelani in priloženi skici 90,00 EUR najcenejši, izvedenec od njih ne odstopa, saj brez teh meritev ni mogoče izdelati kvalitetnega izvedeniškega mnenja, ki je bilo posredovano sodišču prve stopnje. Ob koncu pritožbe izvedenec pritožbenemu sodišču predlaga, da preuči celoten spis in izpodbijani sklep ter mu prizna neupravičeno odvzete stroške izdelave izvedenskega mnenja in prišteje še stroške plačila takse in stroške izdelave pritožbe po priloženemu stroškovniku.

3. Na pritožbo izvedenca pravdni stranki nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v skladu s 1. in 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP preizkusi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pravno podlago za odločitev o povračilu stroškov in nagrade izvedencu predstavlja 249. člen ZPP, ki določa, da ima izvedenec pravico do povračila potnih stroškov, stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo ter pravico do nagrade za to delo. Ker je bil izvedenec v tem konkretnem primeru postavljen s sklepom z dne 9. 1. 2020, pravno podlago za odločitev o stroških postopka predstavlja tudi Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: ZSICT), ki se uporablja od 1. 1. 2019 dalje, v 1. odstavku 45. člena pa določa, da imajo sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pravico do plačila za opravljeno izvedensko in cenilsko delo oziroma delo tolmača in pravico do povrnitve stroškov, ki so jih imeli v zvezi z izvedenskim in cenilskim delom oziroma delom tolmača, v 4. odstavku 45. člena pa še, da minister predpiše višino plačila za opravljeno delo ter povrnitev stroškov iz prvega odstavka tega člena. Ministrica za pravosodje je tako 20. 12. 2018 izdala Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Pravilnik), ki velja od 1. 1. 2019 in se uporablja v zadevah, v katerih je bil sklep o postavitvi izvedenca izdan po 1. 1. 2019. Le-ta pa glede materialnih stroškov v 49. členu določa, da imajo sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku, to pa je v primeru pravdnega postopka Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. Glede na to, da je bil izvedenec v tem konkretnem primeru postavljen s sklepom z dne 9. 1. 2020, se v svoji pritožbi tako neutemeljeno zavzema za uporabo Pravilnika o povrnitvi stroškov v kazenskem in pravdnem postopku, ki ga je v pravdnem postopku nadomestil Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, prav tako pa se neutemeljeno zavzema tudi za uporabo Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki se uporablja samo še za tiste zadeve, v katerih je bil izvedenec s sklepom postavljen pred 1. 1. 2019. 7. Pritožbene navedbe izvedenca, da je pri odmeri (nepriznanih) stroškov izvedencu potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je bilo sodišče prve stopnje tisto, ki je zahtevalo, da se na ponovni ogled povabita obe stranki s priporočeno pošiljko, da je bilo zato potrebno izpisati dve vabili in dve kuverti in plačati dve priporočeni pošiljki v vrednosti 1,51 EUR za vsako, kar znese samo poštnine za 3,02 EUR brez papirja in kuvert za obe stranki, pa tudi, da so izvedencu, ki ne stanuje na pošti in se mora do najbližje pošte na Teharjah peljati s svojim vozilom (ni lokalne avtobusne povezave) in oddati pošto za ponovni ogled na kraju dogodka oz. nesreče, nastali (poleg stroškov poštnine in papirja s kuvertami) še potni stroški, ter da je vse te stroške, ki jih izvedencu ne prizna nobeno sodišče, zato potrebno upoštevati v strošku v zvezi z meritvami na terenu ali kje drugje, predstavljajo v skladu s 1. odstavkom 337. člena ZPP nedopustne pritožbene novote, saj izvedenec ni navedel nobenega razloga, zakaj vseh teh dejstev brez svoje krivde ni mogel navajati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, ko je priglasil nagrado in stroške v zvezi z opravljenim delom izvedenca, zato jih tudi pritožbeno sodišče ne more upoštevati pri svoji odločitvi o pritožbi.

8. Enako velja tudi za pritožbene navedbe izvedenca, ki so tudi sicer povsem neizkazane1 in iz tega razloga zato tudi neutemeljene, da sam ne razpolaga z opremo za meritve na terenu, saj je ta oprema predraga, da si bi jo nabavil, da si mora zato opremo izposoditi in izvesti meritve sam, da so stroški čim manjši, zato tudi teh nedopustnih pritožbenih novot pritožbeno sodišče pri svoji odločitvi ni moglo upoštevati.

9. Ob dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki je izvedenec v svoji pritožbi z navedbami, ki so dopustne, niti ne izpodbija konkretizirano, da izvedenec dejanskega izdatka za meritve in izdelavo skice v zvezi s tem (v tej konkretni zadevi) opravljenim delom ni imel, saj jih je opravil sam v okviru izdelave izvedenskega mnenja, pa je ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. določila 49. člena Pravilnika in 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki v 1., 3. in 4. odstavku določa, da se izvedencem za opravljeno izvedensko delo odmeri nagrada v skladu s pravilnikom, ki ureja višino in način vrednotenja za odmero nagrade za delo sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (t.j. Pravilnikom), da imajo izvedenci in tolmači pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom, pa tudi, da, če je izvedenec ali tolmač uporabil naprave ali material svojega delodajalca, gre pravica do povrnitve dejanskih izdatkov delodajalcu, pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da izvedenec ni upravičen do povračila stroškov meritev in izdelave skice v priglašeni višini 90,00 EUR. Izvedenec pravilnosti tega zaključka sodišča prve stopnje ne more izpodbiti s poudarjanjem dejstva, da je za omenjeno storitev pridobil tri ponudbe gospodarskih družb oziroma zavodov, ki te meritve izvajajo in sicer podjetja G. d.o.o., G. s.p. iz ... in G. B. s.p. iz ..., ki je bil najcenejši in tudi priložen v prvotnem stroškovniku ter s sklicevanjem na Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki je urejal odmero nagrade in nadomestila stroškov za delo sodnih izvedencev in sodnih cenilcev pred 1. 1. 2019, glede materialnih stroškov v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom pa je v 45. členu določal, da se materialni stroški v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, obračunajo po veljavni ceni gospodarskih družb ali zavodov, ki te storitve opravljajo, če to ni možno, pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške; da mora izvedenec oziroma cenilec za obračun storitev iz prejšnjega odstavka predložiti vsaj eno ponudbo gospodarske družbe ali zavoda, ki te storitve opravlja, oziroma predložiti druga dokazila, iz katerih je razvidno ustrezno obračunavanje tovrstnih storitev ter da se ostali materialni stroški ovrednotijo največ do višine 15 odstotkov od odmerjene nagrade, saj se v tem konkretnem primeru, kot je bilo že predhodno obrazloženo, ta pravilnik ne uporablja, za priznanje nadomestila stroškov za to storitev pa po sedaj veljavnem Pravilniku ne zadošča več predložena ponudba ene izmed gospodarskih družb, ki to storitev sicer izvaja.

10. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu priznalo nagrado v celotni priglašeni višini, od priglašenih materialnih stroškov pa le prevozne stroške (0,50 EUR) in stroške fotokopiranja v višini 5,70 EUR, medtem ko priglašenih stroškov za meritve na terenu in izdelavo skice v višini 90,00 EUR ni priznalo. Za to postavko je izvedenec obrazložil, da je pridobil tri ponudbe gospodarskih družb oziroma zavodov, ki te meritve izvajajo, predložil pa med njimi najnižjo ponudbo G. B. s.p. iz ... v navedeni višini, vendar s tem ni izkazal, da bi te storitve tudi naročil, da bi bile dejansko opravljene in tudi plačane, prav nasprotno, izrecno je navedel, da je te storitve opravil sam, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tega dejanskega izdatka ni imel in da zato ni upravičen do nadomestila stroškov za meritve in izdelavo skice po predloženi najcenejši ponudbi za opravo teh storitev.

11. Pravica do povračila materialnih stroškov v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja namreč ne pomeni, da je izvedenec upravičen do dodatnega plačila za delo, ki bi ga sicer moral naročiti pri drugem izvajalcu, a ga je (zaradi zniževanja stroškov) dejansko opravil sam, kot to zmotno meni izvedenec v svoji pritožbi, temveč da je treba izvedencu nadomestiti denarna sredstva, ki jih je založil za plačilo storitev, ki jih je moral naročiti, da je opravil izvedensko delo. Namen priznavanja pravice do povračila materialnih stroškov je v tem, da izvedenec ni prikrajšan zaradi izdelave izvedenskega mnenja, ker je moral iz lastnega žepa nekaj plačati za to, da je lahko izdelal izvedensko mnenje2. Tako je zaključiti, da izvedenec v tej zadevi s ponudbami ni izkazal, da sta mu stroška meritev in izdelave skice dejansko nastala tj. da je naročil ti storitvi, da sta bili dejansko opravljeni in da ju je dejansko plačal z lastnimi sredstvi, saj nenazadnje česa takega niti ni zatrjeval. Tega pa nedvomno ni izkazal niti s pritožbenimi navedbami, iz katerih pa smiselno izhaja, da je te storitve oz. delo opravil sam.

12. Izvedenec se v utemeljitev svojih pritožbenih navedb sklicuje tudi na sodno prakso, vendar neutemeljeno. Sklepa Višjega sodišča v Celju opr. št. PRp 73/2019 z dne 5. 7. 2019 ni v dostopni bazi sodne prakse, zato se do stališč, ki so bila zavzeta v tem sklepu, pritožbeno sodišče ne more opredeliti. Sklepa Višjega sodišča v Celju opr. št. PRp 53/2019 z dne 18. 6. 2019 in PRp 68/2019 pa nista obravnavala problematike priznanja nadomestila za stroške v zvezi z opravljenimi terenskimi meritvami in izdelavo skice izvedenca, in nista nakazovala na pridobitev veljavnih cenikov družb, kot to navaja pritožba, zato za odločitev v tej zadevi nista uporabna. V zadevah Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 269/2011 in II Cp 1069/2017 gre za starejši zadevi, v katerih se še ni uporabljal Pravilnik, ki je v uporabi od 1. 1. 2019 dalje, v zadevi Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 2050/2019 pa gre za drugačno situacijo od predmetne, saj je tam izvedenec že v stroškovniku navajal in tudi po višini izkazal najem merilnega aparata, kar pomeni, da je izkazal dejanski izdatek, ki ga je imel v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja v konkretni zadevi.

13. Pritožba višine ostalih odmerjenih stroškov in nagrade ne izpodbija. Pritožbeno sodišče, ki na pravilno uporabo materialnega prava pazi po uradni dolžnosti, pa tudi sicer ugotavlja, da so stroški in nagrada odmerjeni pravilno v skladu s Pravilnikom.

14. Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbo izvedenca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

15. Izvedenec s svojo pritožbo ni uspel, zato mora svoje stroške pritožbenega postopka v skladu s 1. odstavkom 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP nositi sam.

1 Izvedenec za svoje trditve o najemu oziroma izposoji opreme za meritve na terenu in izdelavo skice tako ni predložil prav nobenega dokaza, da je za to zadevo najel oziroma si izposodil potrebno opremo, prav tako pa tudi ni po višini konkretiziral stroška najema oziroma izposoje opreme za to konkretno izvedensko delo. 2 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Celju opr. št. PRp 134/2019 z dne 28. 11. 2019.