Jedro

Nasprotne udeleženke niso ravnale v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP in zato predlog ni popoln.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Predlagatelj je vložil predlog za dovolitev nujne poti v korist gospodujočih nepremičnin z ID znakom parcela ... in ... (v njegovi lasti) proti plačilu ustreznega denarnega nadomestila.

2.Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu predlagatelja in ustanovilo nujno pot za potrebe nepremičnin z ID znakom parcela ... in ... po nepremičninah nasprotnih udeležencev (navedenih v II. točki izreka) po trasi, kot izhaja iz skice izvedenca geodetske stroke mag. Jožeta Dolanca z dne 15. 2. 2023, in sicer od javne ceste ID znak ... v smeri proti severozahodu po obstoječi asfaltni cesti v širini treh metrov preko nepremičnin nasprotnih udeležencev do gospodujočih nepremičnin z ID znakom parcela ... in .... Nujna pot je dovoljena za hojo in vožnjo z osebnimi vozili s prikolico. Določilo je tudi nadomestilo, ki ga mora predlagatelj plačati nasprotnim udeležencem.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbe prve, druge, tretje in četrte nasprotne udeleženke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

4.Zoper sklep sodišča druge stopnje prva, druga, tretja in četrta nasprotna udeleženka vlagajo predlog za dopustitev revizije in predlagajo dopustitev revizije glede pravnega vprašanja obstoja in prenehanja pravnega interesa predlagatelja za vodenje nepravdnega postopka zaradi določitve nujne poti, kateri je prišel v pravno kolizijo z razlastitvenim upravnim postopkom pri Upravni enoto Ljubljana, po predlogu razlastitvene upravičenke Mestne občine Ljubljana, zaradi potrebe vzpostavitve javne poti na isti trasi, kot jo predlagatelj predlaga v zadevnem postopku zaradi določitve nujne poti (oziroma glede obstoja in prenehanja pravnega interesa predlagatelja v tem nepravdnem postopku za določitev nujne poti, kot splošne procesne predpostavke za vodenje nepravdnega postopka).

5.Predlog ni popoln.

6.Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Navedene zahteve, ki so do strank stroge, niso namenjene same sebi. Njihovo spoštovanje je nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča. Stroga zakonska zahteva po drugi strani ni nepremostljiva niti ne težko premostljiva, saj ZPP v postopku pred Vrhovnim sodiščem (vključno s postopkom za dopustitev revizije) predpisuje obvezno zastopanje po odvetniku. Odvetnikom ta naloga ne bi smela biti nerešljiva.

7.Nasprotne udeleženke v predlogu sicer zastavijo pravno vprašanje, a ne navedejo okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost, niti ne izkažejo obstoja sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnosti sodne prakse, še več; obstoja ali neenotnosti sploh ne zatrjujejo. V predlogu pod pretvezo, da je predlagatelj predloga za dovolitev nujne poti med postopkom (zaradi uvedbe razlastitvenega postopka) izgubil pravni interes in ga je zato treba zavreči, v resnici skušajo spremeniti dejanske zaključke sodišča druge stopnje, čeprav v skladu s 370. členom ZPP revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja sploh ni mogoče vložiti. Nasprotne udeleženke torej niso ravnale v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP in zato predlog ni popoln, zakon pa v takšnem primeru predpisuje zavrženje.

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Stranka lahko v skladu s četrtim odstavkom 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi sama opravlja procesna dejanja le, če ima opravljen pravniški državni izpit; pooblaščenca pa si lahko izbere le med odvetniki.

2Tako Vrhovno sodišče v sklepih II DoR 472/2025, II DoR 503/2023 in II DoR 141/2024.