Jedro

Tajnost volitev je odraz svobodne volilne pravice, ki omogoča volivcem, da lahko resnično svobodno, tj. brez kakršnekoli prisile, izbirajo med različnimi kandidati na volitvah. Nasprotni udeleženec je volitve predstavnika delavcev v svetu zavoda organiziral na dva načina: tajno z glasovnicami in po elektronski pošti, kjer tajnost glasovanja ni bila zagotovljena. V slednjem primeru so volivci lahko glasovali tako, da so poslali elektronsko sporočilo predsednici volilne komisije in v njem napisali ime in priimek kandidata, za katerega glasujejo. S tem, ko je nasprotni udeleženec delavcem omogočil glasovanje po elektronski pošti, ni izpolnil svoje obveznosti zagotoviti tajnosti glasovanja. Ker je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da nasprotni udeleženec ni kršil obveznosti zagotoviti tajnost glasovanja na volitvah, je zmotno uporabilo materialno pravo, kar je imelo za posledico napačno zavrnitev predloga za razveljavitev volilnih opravil in volitev, za razveljavitev poročila volilne komisije o izidu glasovanja in za naložitev volilni komisiji izvedbe ponovnih volitev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni v II. in III. točki izreka tako, da se glasi: „II. 1. Razveljavijo se volilna opravila in volitve za člana sveta zavoda predlagatelja, ki so v predlagatelju potekale 5. 10. 2016. 2. Razveljavi se Poročilo volilne komisije o izidu glasovanja za člana sveta predlagatelja z dne 5. 10. 2016, s katerim je volilna komisija ugotovila, da je bil za člana sveta predlagatelja izvoljen A.A..

3. Volilni komisiji se naloži izvedbo ponovnih volitev za člana sveta zavoda predlagatelja.

III. Nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške postopka, predlagateljem pa je dolžan povrniti stroške 713,97 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.“

II. Nasprotni udeleženec je dolžan prvemu predlagatelju povrniti pritožbene stroške v znesku 542,62 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z navedeno odločbo zavrglo predlog: za razveljavitev volilnih opravil in volitev za dva člana strokovnega sveta predlagatelja (v nadaljevanju: Zavod), za razveljavitev poročila volilne komisije o izidu glasovanja za dva člana strokovnega sveta Zavoda in za naložitev volilni komisiji izvedbo ponovnih volitev za dva člana strokovnega sveta Zavoda (I. točka izreka). Zavrnilo je predlog: za razveljavitev volilnih opravil in volitev za člana sveta Zavoda, za razveljavitev poročila volilne komisije o izidu glasovanja za člana sveta Zavoda in za naložitev volilni komisiji izvedbo ponovnih volitev za člana sveta Zavoda (II. točka izreka). Predlagateljem je naložilo, da so dolžni nasprotnemu udeležencu v roku osmih dni nerazdelno povrniti stroške v znesku 1.165,04 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo v II. točki izreka in odločitev o stroških postopka v III. točki izreka se pritožuje prvi predlagatelj zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da morajo biti volitve tajne, saj v nasprotnem primeru o svobodnem izražanju volje ni mogoče govoriti. Tajnost glasovanja je predpisana z določbami Sklepa o ustanovitvi Zavoda in ZSDU. Zakonita zastopnica Zavoda je v glasovanje po elektronski pošti pristala brez soglasja in vednosti sindikata B., ki je bil z možnostjo glasovanja po elektronski pošti seznanjen šele 26. 9. 2010, s tem da na to možnost nikoli ni pristal. Ne strinja se s presojo sodišča, da neobjava razpisa na oglasni deski mizarske in šiviljske delavnice v C. ne vpliva na pravilnost in zakonitost volitev, ker so vsi zaposleni v tej delavnici za volitve vedeli in tudi glasovali. Meni, da so bili delavci neenako obravnavani, ker je predsednica volilne komisije o možnosti elektronskega glasovanja dodatno obvestila le delavce, od katerih je imela elektronske naslove. Delavcem, ki so bili odsotni z dela, je bila onemogočena aktivna volilna pravica. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku iz predloga ugodi in ponovno odloči o stroških oziroma, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, vendar pa je glede presoje pravilnosti in zakonitost izvedbe volitev za predstavnika delavcev v svetu Zavoda zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih pritožba niti ne izpodbija, so bile volitve razpisane 20. 9. 2016 in izvedene 5. 10. 2016. Zakonita zastopnica Zavoda je 26. 9. 2016 z dopisom, objavljenim na oglasni deski Zavoda, zaposlene obvestila o možnosti glasovanja po elektronski pošti, ki bo potekalo tako, da se napiše ime in priimek kandidata, za katerega se glasuje, in jih opozorila, da tajnost glasovanja v tem primeru ni možna. V dopisu je navedla, da je takšno glasovanje omogočeno tistim, ki bodo na dan volitev odsotni, in da lahko svoj glas oddajo v predvidenem času volitev na elektronski naslov predsednice volilne komisije. Dne 4. 10. 2016 je predsednica volilne komisije na več elektronskih naslovov (med drugim tudi na skupne službene naslove, zasebne elektronske naslove zaposlenih ter v vednost obema sindikatoma in zakoniti zastopnici) poslala elektronsko sporočilo, v katerem je navedla, da bo glasovanje po elektronski pošti potekalo od 8.30 ure do 15.00 ure, ko bodo potekale redne volitve, na enak način, kot opisan v dopisu z dne 26. 9. 2016, in jih opozorila, da tajno glasovanje v tem primeru ni možno. Istega dne je predsednica volilne komisije izdala vabilo na volitve, v njem navedla kandidate (za predstavnika delavcev v svetu Zavoda sta kandidirala prvi predlagatelj in A.A.) in možnost glasovanja po elektronski pošti. Glasovanja za predstavnika delavcev v svetu Zavoda se je 5. 10. 2016 udeležilo 61 zaposlenih, kar je 83,5 % vseh zaposlenih. Dve glasovnici sta bili neveljavni, za predstavnika delavcev je bil izvoljen A.A., ki je dobil 30 glasov, prvi (izmed desetih predlagatelj) ki je tudi vlagatelj pritožbe, pa je dobil 29 glasov.

6. Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da do kršitve tajnosti volitev ni prišlo zato, ker naj bi se volivci, ki so se odločili glasovati po elektronski pošti in ne tajno z glasovnico, svobodno odpovedali svoji pravici glasovati tajno. Za odločitev prav tako ni bistveno, da sindikat B. vse do objave rezultatov volitev ni nasprotoval glasovanju po elektronski pošti, čeprav je bil z možnostjo takšnega glasovanja predhodno seznanjen že 26. 9. 2016. Ključna za odločitev v tem sporu je namreč predvsem presoja obveznosti nasprotnega udeleženca, da bi morale biti volitve organizirane tako, da se volivcem zagotovi tajnost glasovanja.

7. Drugi odstavek 29. člena Zakona o zavodih (ZZ; Ur. l. RS, št. 12/91 in nasl.) določa, da svet zavoda sestavljajo med drugim tudi predstavniki delavcev zavoda. Način imenovanja oziroma izvolitve članov, torej tudi predstavnikov delavcev, se v skladu s tretjim odstavkom 29. člena ZZ določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda. Zato je pravna podlaga za izvedbo volitev predstavnika delavcev v svetu Zavoda Sklep o ustanovitvi javnega zavoda predlagatelja (Ur. l. RS, št. 1/04 in nasl., v nadaljevanju: Sklep o ustanovitvi), ki potek volitev ureja v členih 19.a do 19.f. V prvem odstavku 19.a člena Sklepa o ustanovitvi je določeno, da predstavnika delavcev v svet zavoda volijo zaposleni v zavodu na neposrednih in tajnih volitvah. V 19.d členu pa je določeno, da morajo biti volitve organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja.

8. Tajnost volitev je odraz svobodne volilne pravice, ki omogoča volivcem, da lahko resnično svobodno, tj. brez kakršnekoli prisile, izbirajo med različnimi kandidati na volitvah. Nasprotni udeleženec je volitve predstavnika delavcev v svetu Zavoda organiziral na dva načina: tajno z glasovnicami in po elektronski pošti, kjer tajnost glasovanja ni bila zagotovljena. V slednjem primeru so volivci lahko glasovali tako, da so poslali elektronsko sporočilo predsednici volilne komisije D.D. in v njem napisali ime in priimek kandidata, za katerega glasujejo. Takšno glasovanje ni bilo tajno (iz poslanega elektronskega sporočila je bil viden elektronski naslov pošiljatelja – volivca), na kar so bili nenazadnje zaposleni Zavoda že vnaprej opozorjeni (v dopisu z dne 26. 9. 2016, v elektronskem sporočilu z dne 4. 10. 2016, v vabilu na volitve z dne 4. 10. 2016). S tem, ko je nasprotni udeleženec delavcem omogočil glasovanje po elektronski pošti, ni izpolnil svoje obveznosti zagotoviti tajnosti glasovanja po 19.d členu Sklepa o ustanovitvi. Iz izvedenih dokazov izhaja, da se je nasprotni udeleženec za takšen (nepravilen) način glasovanja odločil, ker je želel omogočiti glasovanje tudi delavcem, ki so bili odsotni na dan volitev 5. 10. 2016. Za dosego tega cilja bi se lahko pristojni organ odločil izkoristiti kakšno drugo zakonsko dopustno možnost (npr. predčasno glasovanje, kjer pa bi morala biti prav tako zagotovljena tajnost glasovanja).

9. Na presojo kršitve nasprotnega udeleženca ne vpliva seznanjenost sindikata z možnostjo glasovanja po elektronski pošti, saj je ta možnost sama po sebi nezakonita (ker ni bila zagotovljena tajnost glasovanja). Vloga sindikata v zvezi s tem ni pomembna, saj niti ni predvidena. Prav tako se za ugotovitev očitane kršitve glede tajnosti glasovanja ne zahteva, da bi bilo poseženo v svobodno volilno pravico predlagateljev.

10. Pritožba pa neutemeljeno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da neobjava razpisa na oglasni deski mizarske in šiviljske delavnice v C. ni imela vpliva na pravilnost in zakonitost volitev, saj so vsi zaposleni v tej delavnici za volitve vedeli in tudi glasovali.

11. Ker je torej sodišče prve stopnje napačno presodilo, da nasprotni udeleženec v obravnavanem sporu ni kršil obveznosti zagotoviti tajnost glasovanja na volitvah, je zmotno uporabilo materialno pravo, kar je imelo za posledico napačno zavrnitev predloga za razveljavitev volilnih opravil in volitev, za razveljavitev poročila volilne komisije o izidu glasovanja in za naložitev volilni komisiji izvedbe ponovnih volitev.

12. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo, kot izhaja iz izreka te sodbe (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 351. člena ZPP). Posledično je spremenilo tudi odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje (drugi odstavek 165. člena ZPP). Predlagatelji so na podlagi Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/15) upravičeni do naslednjih priglašenih stroškov postopka: predlog 950 točk, urnina 300 točk, materialni stroški 2 % in DDV 22 %, kar znese skupaj 713,97 EUR, ki jih je dolžan povrniti nasprotni udeleženec (prvi odstavek 154. člena ZPP), v primeru zamude izpolnitvenega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

13. Prvi predlagatelj je s pritožbo uspel, zato je upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov. Ti stroški znašajo: pritožba 950 točk, materialni stroški 2 % in DDV 22 %, kar znese skupaj 542,62 EUR, ki jih je dolžan povrniti nasprotni udeleženec (prvi odstavek 154. člena ZPP), v primeru zamude izpolnitvenega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.