13. 7. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 29. junija 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrajnega sodišča v Kočevju št. I 2001/266 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da naj bi izpodbijani sklep, ki se nanaša na plačila preživnine, zapadle med 1. 3. 2000 in 28. 2. 2001, postal pravnomočen dne 5. 9. 2001, vendar pa pravnomočen sploh ni mogel postati, saj je pritožnik, kot navaja, dne 19.1. 2001 "vložil tožbo za znižanje in ustavitev preživnine". V ustavni pritožbi in njenih številnih naknadnih prilogah opisuje svoje težko finančno in zdravstveno stanje ter navaja, da preživnine ni sposoben plačevati. Oporeka tudi ugotovitvi, da je oče otrok, glede katerih se vodijo izvršilni postopki glede obveznosti plačevanja preživnine. Meni, da bi Ustavno sodišče moralo obveznost plačevanja preživnine ukiniti, ustaviti pa bi moralo tudi tekoče izvršilne postopke.

2.Pritožnik ustavni pritožbi ni priložil izpodbijanega sklepa. Kljub temu ni bilo potrebno, da bi Ustavno sodišče pritožnika po 52. členu Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) pozvalo, naj ustavno pritožbo dopolni tako, da predloži izpodbijani sklep. Že iz navedb ustavne pritožbe je namreč razvidno, da ustavna pritožba zoper izpodbijani sklep ni dopustna. Po 52. členu ZUstS je ustavno pritožbo treba vložiti v roku šestdesetih dni od vročitve izpodbijanega akta. Pritožnik je ustavno pritožbo vložil 24. 5. 2002, iz njegovih navedb in iz podatkov spisa pa je razvidno, da je izpodbijani sklep postal pravnomočen že 5. 9. 2001. Ob tem je iz podatkov spisa (številnih kasnejših vlog pritožnika, ki se nanašajo na ta sklep v izvršilnem postopku) razvidno, da je bil pritožniku ta sklep tudi vročen. Rok za vložitev ustavne pritožbe se, kot je pojasnjeno zgoraj, veže na vročitev izpodbijanega sklepa in ne na njegovo pravnomočnost. Sicer pa pritožniku ni odveč pojasniti, da je zmotno njegovo mnenje, da navedeni sklep, izdan v izvršilnem postopku glede obveznosti plačila preživnine, ni mogel postati pravnomočen zato, ker je vložil tožbo na znižanje oziroma ukinitev obveznosti plačevanja preživnine. Po 132. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS št. 15/76 in nasl. - ZZZDR) sodišče sicer res lahko na predlog prizadetega zviša, zniža ali ustavi preživnino, če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena.

3.Vendar to v ničemer ne posega v pravnomočnost prejšnje sodne odločbe glede iste obveznosti - tako sodne odločbe, s katero je sodišče v pravdnem postopku naložilo obveznost plačevanja preživnine, kot tudi sodne odločbe, s katero je sodišče v izvršilnem postopku dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Odločitev sodišča o znižanju ali ukinitvi preživnine ima učinek le za naprej. Zato je očitno, da pritožnikova navedba, da izpodbijana sodna odločba v letu 2001 ni postala pravnomočna, ni utemeljena in je pritožnikovo ustavno pritožbo zoper to sodno odločbo treba zavreči že iz razloga, ker je prepozna. Zato se v vprašanje obstoja drugih procesnih predpostavk ni bilo treba spuščati.

4.Glede na pritožnikove navedbe, da bi Ustavno sodišče moralo znižati ali ustaviti obveznost plačevanja preživnine, je pritožniku treba pojasniti, da Ustavno sodišče za to ni pristojno. Enako velja tudi za pritožnikovo željo, da bi Ustavno sodišče ustavilo izvršbo glede obravnavanih obveznosti. Ustavno sodišče tudi ne more obravnavati pritožnikovih navedb, ki se nanašajo na omenjeno preživninsko zadevo v celoti oziroma na ravnanje sodišč v pravdnem in izvršilnem postopku, ne da bi pritožnik izpodbijal konkretno sodno odločbo. V skladu s 50. členom ZUstS je namreč ustavno pritožbo dopustno vložiti le zoper posamični akt (torej konkretno sodno odločbo), ne pa zoper ravnanje (opustitev, storitev) sodišča.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger