Jedro

S tem, ko mora dolžnica prevozne stroške plačevati iz preostanka plače, ki jo prejme, je dejansko ogroženo preživetje dolžnice in njenega otroka, ker lahko v končni posledici pripelje do tega, da dolžnica dela ne bo mogla več opravljati. Relacija, ki jo mora dolžnica dnevno prepotovati, da pride v službo in domov, pa je taka, da je dolžnica ne more prepotovati brez uporabe javnega prevoza, za kar mora dolžnica seveda plačati. Gre torej za njene nujne stroške, brez katerih dela sploh ne more opravljati. S tem pa gre za stroške v smislu 1. odstavka 354. člena ZFPPIPP – torej za obveznosti dolžnice, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, in sicer gre za stroške v smislu 9. točke 2. odstavka 355. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se predlogu stečajne dolžnice z dne 18.10.2013 ugodi in se upraviteljici naloži, da stečajni dolžnici po predložitvi potrdil o plačilu izplača kot stroške stečajnega postopka potne stroške v višini, kot jih stečajni dolžnici delodajalec plačuje za stroške prihoda na delo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo prošnjo stečajne dolžnice z dne 18.10.2013 za odobritev izplačila potnih stroškov pri mesečnem nakazilu osebnega dohodka.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da se mora dnevno voziti od doma v T. v službo v L., delodajalec pa je ne želi zaposliti bližje doma. Za plačilo potnih stroškov mesečno porabi približno 250,00 EUR, te stroške pa mora plačati iz minimalnega zneska, ki ji ostane, zaradi česar ima težave s plačilom nujnih stroškov. Mnenja je, da ji glede na navedeno ni zagotovljena minimalna materialna in socialna varnost in je ogroženo preživetje nje in njenega otroka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je 4.10.2013 izdalo sklep o izterjavi stalnih prejemkov in sklep o zasegu denarnega dobroimetja, v katerih je v 3. točki izrekov odločilo, da se pri izterjavi stalnih prejemkov ti prejemki oziroma dobroimetje zmanjšajo za znesek v višini dohodka, določenega za dolžnico in eno osebo, ki jo mora dolžnica preživljati po zakonu, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne pomoči. 5. Po prejemu teh sklepov je dolžnica z vlogo z dne 18.10.2013 zaprosila za odobritev izplačila potnih stroškov pri mesečnem nakazilu osebnega dohodka. V tej vlogi je med drugim še navedla, da jo mesečna vozovnica za pot od doma do železniške postaje ter mesečna vozovnica za vlak T.-L. stane 184,00 EUR, mesečna vozovnica za pot od železniške postaje do službe pa še 37,00 EUR. Sodišče prve stopnje je to prošnjo zavrnilo z obrazložitvijo, da je Višje sodišče v Ljubljani v sklepu Cst 181/2012 z dne 18.9.2012 zavzelo stališče, da je povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela potrebno uvrstiti v zakonski pojem „drugi prejemki“ (1. točka 1. odstavka 389. člena ZFPPIPP) oziroma „drugi stalni prejemki“ (1. odstavek 393. člena ZFPPIPP), za katere ZFPPIPP določa, da spadajo v stečajno maso, prejemki iz naslova povračila potnih stroškov pa tudi na podlagi 101. člena ZIZ niso izvzeti iz izvršbe.

6. Uvodoma je treba poudariti, da je predmet preizkusa le nakazilo potnih stroškov, saj o stroških prehrane med delom v predlogu, o katerem je odločalo sodišče prve stopnje, ni bilo govora. Pa tudi sicer odločitve glede potnih stroškov ni mogoče enostavno uporabiti za morebitno zahtevo za izplačilo stroškov prehrane.

7. Iz sklepa Cst 181/2012, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, je razvidno, da je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžničin predlog za izvzetje potnih stroškov in stroškov prehrane iz stečajne mase, pri čemer je upoštevalo tudi, da dolžnica ni navedla utemeljenih razlogov za izločitev teh prejemkov iz stečajne mase. Glede na tako dejansko stanje je nato višje sodišče pritožbo zavrnilo, pri čemer je navedlo, da ti prejemki niso izvzeti iz stečajne mase.

8. V obravnavani zadevi je dejansko stanje drugačno. Predlog dolžnice ne predstavlja predloga za izvzetje potnih stroškov iz stečajne mase, temveč ga je glede na vsebino potrebno obravnavati kot predlog za povračilo stroškov v višini, ki jo predstavljajo potni stroški za prihod na delo. Dolžnica je že v svojem predlogu z dne 18.10.2013 navedla razloge, ki njeno prošnjo utemeljujejo. Je zaposlena, kar je v postopkih osebnega stečaja sicer prej izjema kot pravilo. Pri tem pa ji nastajajo visoki stroški v zvezi z zaposlitvijo, in sicer gre za stroške prevoza; te ji delodajalec sicer povrne, vendar pa se ti na podlagi (pravilnih in pravnomočnih) sklepov z dne 4.10.2013 nakazujejo na fiduciarni denarni račun upraviteljice, na katerega se steka stečajna masa. Stroške prevoza na delo pa mora zato dolžnica plačevati iz zneska, ki je izvzet iz stečajne mase na podlagi sklepov z dne 4.10.2013, to pa njej in njenemu otroku ne omogoča preživetja.

9. Namen postopka osebnega stečaja je hkratno in enakomerno poplačilo navadnih upnikov (382. člen ZFPPIPP), namen postopka odpusta obveznosti stečajnega dolžnika, ki se izvede znotraj postopka osebnega stečaja (2. odstavek 397. člena ZFPPIPP), pa je tako vrnitev prezadolženih oseb v normalne premoženjske razmere kot tudi aktivno sodelovanje dolžnika pri poplačilu upnikov med tekom preizkusnega obdobja (primerjaj tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 268/2011 z dne 6.10.2011). Stečajna dolžnica je zaposlena, s čimer po svojih močeh in dolžnostih (primerjaj 1. točko 1. odstavka 401. člena ZFPPIPP) prispeva k oblikovanju stečajne mase, iz katere bodo upniki vsaj delno poplačani. Na drugi strani pa je treba stečajni dolžnici tudi omogočiti, da svoje dolžnosti izpolnjuje – omogočiti ji je treba opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi. S tem, ko mora dolžnica prevozne stroške plačevati iz preostanka plače, ki jo prejme, je po oceni višjega sodišča dejansko ogroženo preživetje dolžnice in njenega otroka, ker lahko v končni posledici pripelje do tega, da dolžnica dela ne bo mogla več opravljati. Relacija, ki jo mora dolžnica dnevno prepotovati, da pride v službo in domov, pa je taka, da je dolžnica ne more prepotovati brez uporabe javnega prevoza, za kar mora dolžnica seveda plačati. Gre torej za njene nujne stroške, brez katerih dela sploh ne more opravljati.

10. S tem pa gre za stroške v smislu 1. odstavka 354. člena ZFPPIPP – torej za obveznosti dolžnice, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, in sicer gre za stroške v smislu 9. točke 2. odstavka 355. člena ZFPPIPP. Smiselno uporabo pravil pododdelka 5.9.2. ZFPPIPP za postopek osebnega stečaja nalaga 1. odstavek 383. člena ZFPPIPP. Za obravnavani primer, ko so stroški prevoza nujni stroški stečajne dolžnice, brez povračila katerih dela sploh ne bo več mogla opravljati, s tem pa tudi ne bo mogla več prispevati v stečajno maso, ki se oblikuje iz presežka njenih prejemkov, po oceni višjega sodišča smiselna uporaba navedenih pravil 354. in 355. člena ZFPPIPP narekuje, da se dolžničinemu predlogu ugodi. Pri tem mora dolžnica upraviteljici predložiti potrdila o plačilu, torej potrdila, iz katerih izhaja, da je te zneske dejansko plačala (gre na primer za potrdilo o plačilu mesečne vozovnice za vlak ali avtobus), upraviteljica pa ji mora nato kot stroške stečajnega postopka izplačati znesek, ki ga dolžnici za povračilo potnih stroškov izplačuje delodajalec.

11. Zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pri tem zaradi jasnosti višje sodišče še pojasnjuje, da navedeni sklep velja za vse prevozne stroške, ki so dolžnici nastali po vložitvi predloga, torej po 23.10.2012, ko je sodišče prve stopnje prejelo njen predlog.