Jedro

Tedenski obiski koordinatorjev na domu nasprotne udeleženke so izključno v njeno korist, kar že po naravi stvari pomeni, da ti obiski ne morejo predstavljati nedovoljenega posega v osebnostne pravice nasprotne udeleženke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotno udeleženko sprejme na zdravljenje v nadzorovano obravnavo pod nadzorom UPK za dobo šest mesecev, do 21. 12. 2023 (I. točka sklepa). Za koordinatorje nadzorovane obravnave je določilo A. A., B. B. in C. C., ki bodo koordinirali potek izvajanja načrta nadzorovane obravnave po predlogu načrta z dne 8. 3. 2023 in z dne 21. 6. 2023, katerega vsebina je razvidna iz II. točke sklepa.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka po svoji pooblaščenki. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep v tretji alineji II. točke sklepa tako, da se redni tedenski obiski koordinatorjev spremenijo v redne dvotedenske obiske. Navaja, da je tedensko obiskovanje koordinatorjev in ostalih članov tima na domu pretirano in nepotrebno. Zadošča, da bi jo koordinatorji obiskovali vsakih 14 dni. Z odločitvijo prvega sodišča niso varovane njene osebnostne pravice in svoboščine. Gre za moteč poseg v njene osebnostne pravice. Koordinator jo dobro pozna, zato ni nobene potrebe, da se seznanijo. Nasprotna udeleženka je že bila sprejeta v to obliko zdravljenja, kar je prvo sodišče spregledalo. Izpodbijani sklep ne more temeljiti na podlagi ravnanj nasprotne udeleženke v preteklosti. Zaradi preteklih izkušenj je nasprotni udeleženki znan potek same nadzorovane obravnave. Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) določa, da je treba osebam pri obravnavi zagotoviti varstvo njihovega osebnega dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Glede na to bi sodišče moralo upoštevati željo nasprotne udeleženke, da predstavljajo tedenski obiski koordinatorjev zanjo moteč proces, ki ni v korist njenega zdravljenja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Nasprotna udeleženka graja zgolj odločitev o frekvenci obiskov koordinatorjev in ostalih članov tima na njenem domu. V postopku pred prvim sodiščem je na zadnjem naroku po izvedbi vseh dokazov izjavila, da se strinja z načrtom zdravljenja, v okviru katerega je predlagatelj predlagal redne tedenske obiske koordinatorjev in ostalih članov tima na njenem domu. V pritožbi spreminja svoje stališče in meni, da so tedenski obiski prepogosti ter predstavljajo nedopusten poseg v njene osebnostne pravice in svoboščine.

5. Po presoji pritožbenega sodišča je prvo sodišče pravilno odločilo tudi o frekvenci obiskov koordinatorjev in ostalih članov tima na domu nasprotne udeleženke v času nadzorovane obravnave. Sodna izvedenka je pojasnila, da je od začetka spremljanja v nadzorovani obravnavi frekvenca obiskov običajno pogostejša zato, da se koordinatorji in oseba v nadzorovani obravnavi spoznajo in ustvarijo delovni odnos. Očitno je namen pogostejših obiskov predvsem v tem, da se zagotovi redno prejemanje ustrezne terapije in s tem ustrezno sodelovanje osebe v nadzorovani obravnavi v procesu zdravljenja.

6. Slednje je ključnega pomena tudi v obravnavani zadevi, saj je bila nasprotna udeleženka že večkrat hospitalizirana pri predlagatelju, to pa zaradi poslabšanja bolezni zaradi njene opustitve jemanja terapije v posledici nezadostnega uvida v naravo bolezni in potrebo po rednem zdravljenju. V preteklosti je bila nasprotna udeleženka daljši čas nameščena tudi v Socialno varstvenem zavodu D., zaradi potrebe po strukturi zdravljenja in nadzoru, za vzdrževanje daljše remisije njene bolezni. Kljub temu je bila po odpustu iz zavoda nasprotna udeleženka ponovno obravnavana pri predlagatelju, ambulantno in hospitalno, pri čemer je do poslabšanja njenega stanja praviloma prihajalo zaradi njenega slabega sodelovanja pri zdravljenju in nato celo njegovih prekinitev.

7. Takšno ponavljanje poslabšanja bolezenskega stanja nasprotne udeleženke je bilo prisotno tudi v času njenega zadnjega bolnišničnega zdravljenja pri predlagateljici v tem letu (sprva v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve, nato pa na podlagi njenega soglasja). Navedeno kaže, da je pri nasprotni udeleženki potrebno daljše obdobje spremljanja s strani koordinatorjev v nadzorovani obravnavi, saj se koristni učinki nadzorovane obravnave pokažejo šele v daljšem obdobju spremljanja. Slednje je lahko učinkovito, če je dovolj pogosto, saj je v tem primeru tudi zdravljenje uspešnejše (predpogoj za to je redno jemanje zdravil). Pogostejši obiski koordinatorjev so potrebni, da se ustvari ustrezen delovni odnos, v okviru katerega bo nasprotna udeleženka redno sodelovala v procesu zdravljenja, to pa zlasti z rednim jemanjem predpisane terapije.

8. S tem je izkazano, da so tedenski obiski koordinatorjev na domu nasprotne udeleženke izključno v njeno korist, kar že po naravi stvari tudi pomeni, da ti obiski ne morejo predstavljati nedovoljenega posega v osebnostne pravice nasprotne udeleženke. V primeru uspešnega poteka zdravljenja pa bo sčasoma lahko prišlo tudi so spremembe frekvence obiskov koordinatorjev, kot je pojasnila izvedenka.

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).

10. O priglašenih stroških pritožbenega postopka bo odločilo prvo sodišče (51. člen in 68. člen ZDZdr).