Jedro

Načeloma lahko upnik kadarkoli med izvršilnim postopkom predlaga dolžnikovo predložitev seznama premoženja, tudi na samem začetku postopka, vendar pa mora v tej fazi postopka še posebej dobro utemeljiti, zakaj obstaja verjetnost, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep o izvršbi v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi dovolilo predlagano izvršbo (1. točka izreka), zavrnilo predlog za dolžnikovo predložitev seznama premoženja (2. točka izreka), za izvršitelja določilo A. A. (3. točka izreka) ter dolžniku naložilo, da mora upniku v 8 dneh povrniti 114,22 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8-dnevnega roka za izpolnitev dalje, v presežku pa je upnikov zahtevek zavrnilo (4. točka izreka).

2. Upnik je zoper 2. točko izreka sklepa po pooblaščencu vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Meni, da je napačno stališče sodišča o preuranjenosti predloga za predložitev seznama dolžnikovega premoženja. Poudarja, da se dolžnik pravdnega postopka osebno ni udeleževal in tudi do sedaj ni poskušal vsaj deloma poravnati terjatve, čeprav je že razpolagal z denarnimi sredstvi, glede katerih je bilo na podlagi upnikove izločitvene tožbe pravnomočno ugotovljeno, da je bila dolžnikova izvršba nedopustna. Izpostavlja tudi, da je izterjevana terjatev zelo visoka (zgolj kapitalizirana glavnica na dan 21. 8. 2018 znaša 1.255.597,04 EUR). Trdi, da je v predlogu za izvršbo opozoril, da (tudi) s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, zato je v predlogu za izvršbo zahteval predložitev informativnega seznama iz dvanajstega odstavka 31. člena ZIZ, ob tem, da dolžnik izvršitelju še ni podal izjave iz enajstega odstavka istega člena. To pomeni, da so izpolnjeni pogoji za uporabo zakonskega instituta iz 31. člena ZIZ, saj je upnik utemeljeno in pravočasno predlagal sodišču dolžnikovo predložitev seznama premoženja. Če je imelo sodišče pri oceni o preuranjenosti predloga za predložitev seznama dolžnikovega premoženja v mislih, da mora upnik izčrpati vse ostale zakonske možnosti - to je vsa našteta sredstva izvršbe v 30. členu ZIZ, je takšna razlaga instituta predložitve seznama dolžnikovega premoženja napačna. Iz določbe 31. člena ZIZ namreč izrecno izhaja, da lahko upnik predložitev seznama dolžnikovega premoženja predlaga kadarkoli tekom izvršilnega postopka, tudi večkrat, ob tem pa mora upnik zgolj verjetno izkazati, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan. To kaže, da je namen tega ukrepa v tem, da se upniku omogoči čim učinkovitejša izterjava terjatve, ne pa v varovanju dolžnika. Meni, da se na podlagi ocene sodišča o preuranjenosti predložitve seznama dolžnikovega premoženja pokaže, da je ta pravni institut neučinkovit, saj mu sodišče daje drugačen pomen, kot je zakonski namen tega instituta. Namen tega pravnega instituta pa je, da upnik v postopku dobi uporabne informacije o dolžnikovem premoženju, na katerega bi z izvršbo lahko posegel. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Višje sodišče je sklep o izvršbi v izpodbijanem delu preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je sprejelo odločitev v izpodbijani 2. točki izreka sklepa o izvršbi z utemeljitvijo, da je upnikov predlog na predložitev seznama premoženja preuranjen, saj je upnik poleg izvršbe na denarna sredstva na računih, na plačo in premičnine predlagal tudi izvršbo na nepremičnine dolžnika. Sodišče prve stopnje je še navedlo, da lahko upnik kadarkoli med postopkom ponovno predlaga predložitev seznama premoženja, če bi se izkazalo, da s predlaganimi izvršilnimi sredstvi ne bi mogel biti v celoti poplačan. Dodalo pa je tudi, da bo informativni seznam dolžnikovega premoženja (dvanajsti odstavek ter 1. in 2. točka trinajstega odstavka 31. člena ZIZ) upniku posredovan.

6. Izpodbijana odločitev je pravilna.

7. Načeloma lahko upnik kadarkoli med izvršilnim postopkom predlaga dolžnikovo predložitev seznama premoženja, tudi na samem začetku postopka, vendar pa mora v tej fazi postopka še posebej dobro utemeljiti, zakaj obstaja verjetnost, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, kajti prava potreba po predložitvi seznama dolžnikovega premoženja se lahko pokaže šele med postopkom (glej sklep Vrhovnega sodišča II Ips 125/2012 z dne 31. 1. 2013 v 11. točki obrazložitve), ko izvršba s posameznimi predlaganimi izvršilnimi sredstvi sploh ni mogoča ali ni (v celoti) uspešna (primerjaj VSL sklep III Cp 2627/2005 z dne 15. 6. 2005), upniku pa tudi pridobitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja iz sodišču elektronsko dosegljivih evidenc (dvanajsti in trinajsti odstavek 31. člena ZIZ) ne pomaga k popolnemu poplačilu v postopku.

8. V konkretnem primeru je bil upnikov predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja prenagljen tako glede na fazo, v kateri se nahaja predmetni izvršilni postopek, kot glede na postavljeno (pomanjkljivo) trditveno podlago predloga.

9. Upnik je namreč predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja (po prvem odstavku 31. člena ZIZ) v predlogu za izvršbo podal hkrati s predlogom za predložitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja (po dvanajstem odstavku 31. člena ZIZ), ob tem pa je podal obrazložitev le glede potrebnosti pridobitve informativnega seznama dolžnikovega premoženja, medtem ko je v zvezi z nujnostjo pridobitve seznama dolžnikovega premoženja (po prvem odstavku 31. člena ZIZ) navedel le, da je več kot očitno, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, kar je povsem pavšalna navedba - zgolj ponovitev zakonske dikcije. Tudi v primeru, da bi se upnikove navedbe glede potrebnosti pridobitve informativnega seznama dolžnikovega premoženja (po dvanajstem odstavku 31. člena ZIZ) upoštevalo kot utemeljitev nujnosti pridobitve seznama dolžnikovega premoženja (po prvem odstavku 31. člena ZIZ), pa te navedbe niso dovolj prepričljive, saj se pretežno nanašajo zgolj na dolžnikovo ravnanje pred začetkom predmetnega izvršilnega postopka, in ne utemeljujejo, zakaj izvršba s posameznimi predlaganimi izvršilnimi sredstvi dejansko ne bo mogoča oziroma v celoti uspešna (ker bi npr. bili posamezni predmeti izvršbe že obremenjeni (glej VSL sklep II Ip 168/2015 z dne 14. 4. 2015) ali (pre)nizke vrednosti ali bi bila izvršba nanje v preteklosti že kdaj neuspešna). Sama višina izterjevane terjatve pa glede na kar štiri predlagana izvršilna sredstva in neobstoj kakršnihkoli konkretnih podatkov o (ne)možnosti poplačila z njimi ne more biti zadosten razlog za predvidevanje, da se upnik s predlaganimi izvršilnimi sredstvi ne bo mogel v celoti poplačati. To se bo pokazalo šele med izvršilnim postopkom.

10. Upnik v pritožbi zmotno meni, da je bil njegov predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja zavrnjen kot prenagljen iz razloga, ker bi moral poprej izčrpati vsa zakonsko predvidena izvršilna sredstva v 30. členu ZIZ. Na takšno zmotno stališče se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni postavilo in ga iz obrazložitve sklepa ni mogoče razbrati niti med vrsticami. Iz razlogov sklepa namreč izhaja, da upnik v tej fazi postopka glede na štiri predlagana izvršilna sredstva, vključno z izvršbo na nepremičnine, še ni uspel izkazati, da ta izvršilna sredstva ne bi zadoščala za njegovo popolno poplačilo.

11. Drugačen namen od zakonsko predvidenega institutu predložitve seznama dolžnikovega premoženja pripisuje upnik in ne sodišče prve stopnje, kajti iz določbe 31. člena ZIZ je razvidno, da naj se ta institut praviloma ne bi uporabljal že kar na začetku izvršilnega postopka in to "na zalogo" ali "za vsak slučaj", temveč zgolj subsidiarno, ko je dejansko z verjetnostjo izkazano, da s predlaganimi sredstvi izvršbe in s pridobitvijo podatkov o dolžnikovem premoženju iz sodišču elektronsko dosegljivih evidenc ni bilo in ne bo upnikovega (popolnega) uspeha v izvršbi.

12. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o izvršbi v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Upnik zaradi neuspeha v pritožbenem postopku ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).