Jedro

Pritožba je samostojno pravno sredstvo, v kateri mora pritožnik jasno in določno navesti pritožbene razloge. Sklicevanje na druge vloge in listine v postopku ne zadošča in takih navedb pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

Že pokojnina kot redni mesečni prihodek v ugotovljeni višini zadošča, da tožnik zmore plačilo konkretnih sodnih taks.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanima sklepoma zavrnilo tožnikova predloga za taksno oprostitev za dve pritožbi: s sklepom na redni št. 57 je zavrnilo predlog za taksno oprostitev za pritožbo zoper sklep z dne 6. 5. 2021 na redni št. 34 (taksa znaša 33 EUR) in s sklepom na redni št. 58 predlog za taksno oprostitev za pritožbo zoper sklep z dne 6. 5. 2021 na redni št. 35 (taksa znaša 8 EUR).

2. Zoper sklepa je tožnikova skrbnica vložila enotno pritožbo z dne 23. 11. 2021, v kateri med drugim navaja, da je tožnik izgubil vse premoženje, vir prihodkov in da »bolan živi v nevzdržni socialni in duševni stiski,« kar naj bi bilo pritožbenemu sodišču splošno znano.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pritožba samostojno pravno sredstvo, v kateri mora pritožnik jasno in določno navesti pritožbene razloge. Sklicevanje na druge vloge in listine v postopku (in še manj iz drugih postopkov) ne zadošča in takih navedb (sklicevanj) pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Zato je brezpredmetno (in tudi sicer nerazumljivo) sklicevanje pritožbe na plačilne naloge in neko sodbo Upravnega sodišča RS (ki pritožbi ni priložena), enako pa velja za dva pritožbi priložena dopisa.

5. Pritožba argumentirano ne izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča v obeh sklepih, da tožnik prejema pokojnino cca 979 EUR mesečno (kar je tudi tožnik sam navedel v predlogu za taksno oprostitev). Tudi iz priloženih dveh dopisov ne izhaja, da tožnik ne bi imel pokojnine – nasprotno, v izjavi, podani 13. 2. 2020 na CSD, tožnik sam omenja, da je invalidsko upokojen. Torej ne bo držalo, da je tožnik brez vira prihodkov. Že pokojnina (redni mesečni prihodek) v ugotovljeni višini zadošča za ugotovitev, da tožnik zmore plačilo konkretnih sodnih taks, zato je nepomembno, ali je izgubil »vse premoženje« ali ne. Pritožbenemu sodišču ni splošno znana zatrjevana, vendar ne konkretizirana »socialna in duševna stiska« pritožnika; poleg tega taka pavšalno zatrjevana »stiska« sama po sebi ni razlog za taksno oprostitev.

6. Tožnik z nobenim konkretiziranim argumentom ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da prejema pokojnino, ki presega dvakratnik minimalnega dohodka (cca 979 EUR mesečno). Glede na to je povsem pravilna ugotovitev, da bo brez škode za svoje preživljanje zmogel plačilo sodnih taks v skupnem znesku 41 EUR.

7. Na podlagi opravljenega pritožbenega preizkusa, v okviru v pritožbi izpostavljenih pritožbenih razlogov ter pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo oba izpodbijana sklepa (druga točka 365. člena ZPP).