Jedro

Če med zakoncema ni možen dogovor o ureditvi premoženjskih razmer, se v pravdnem postopku ugotovi obseg skupnega premoženja in deleži zakoncev na skupnem premoženju, v nepravdnem postopku pa se opravi delitev po pravilih o delitvi skupnega premoženja. Le v izjemnih primerih se lahko že v pravdnem postopku uveljavljajo zahtevki, s katerimi se zahteva delitev skupnega premoženja. Obstajati morajo opravičljive okoliščine in nobena stranka ne sme nasprotovati delitvi skupnega premoženja v pravdnem postopku oziroma so ugovori stranke neutemeljeni glede na predmet delitve.

Po prodaji predmeta skupnega premoženja s strani zakonca, začne zastaranje denarnega zneska drugega zakonca teči takrat, ko zaradi pravnomočne sodbe v pravdnem postopku ali poravnave v (ne)pravdnem postopku ali sporazuma o delitvi skupnega premoženja, ki je sklenjen v predpisani notarski obliki, ni več spora o deležih na tem premoženju.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se sodba razveljavi v delu, ki se glasi:

I.

„ Tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi:

1.

Ugotovi se, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi: nepremičnina parc. št. 1434/6 k.o. …, vl. št. 547, v naravi travnik v izmeri 787,00 m², dvorišče v izmeri 144,00 m², gospodarsko poslopje v izmeri 47,00 m² do celote (½), pri čemer delež tožnice znaša eno polovico (½), toženca pa (½).

2.

V zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Trebnjem se po uradni dolžnosti vpiše lastninska pravica na nepremičnini parc. št. 1434/6 k.o. …, vl. št. … v korist M. K., do ¼.

4.

Ugotovi se, da spadajo v skupno premoženje pravdnih strank denarna sredstva iz naslova kupnine za prodanih 152 delnic C d.d. z oznako xx, 9.500 delnic C. d.d. z oznako yy, ki jih je tožena stranka na dan 31. 12. 1998 imela na računu pri KDD d.d. Ljubljana št. 11002646 ter 7.500 delnic, ki jih je tožena stranka na dan 31. 12. 1998 imela na računu 30975151 pri I. d.d. in da znaša delež tožeče stranke na tem premoženju oz. na teh denarnih sredstvih ½, delež tožene stranke pa prav tako ½.

5.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v 15 dneh od izdaje odločbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vse pod izvršbo.

sodišče (prav: se) zavrne.

II.

3. Nasprotna tožena stranka M. K. je dolžna nasprotnemu tožniku F. K. izplačati znesek 75.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 1999 do plačila, kot mu tudi plačati 16.614,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 2. 2000 do plačila ter znesek 7.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 10. 1998 dalje do plačila, vse v roku 15 dni od pravnomočnosti prvostopne sodbe.

III.

Tožeča stranka M. K. je dolžna povrniti toženi stranki vse njene pravdne stroške, katerih višino bo sodišče odmerilo s posebnim sklepom in sicer v roku 15 dni od izdaje sklepa o odmeri stroškov, v primeru plačilne zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o odmeri stroškov do plačila“ ter v točki II/1 v delu, ki se glasi „katerih deleža na tem premoženju sta enaka, torej vsaka stranka do ene polovice, kar je nasprotna tožena stranka M. K. dolžna priznati“ ter se v navedenem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da se ugotovi, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi nepremičnina iden. št. 1/E – stanovanje št. 1 v pritličju, v izmeri 100,29 m², k.o. A., podvložek št. 4082/1, v naravi stanovanje z garažo in atrijem na naslovu xxx, do celote (9/10), pri čemer delež tožnice znaša ½, toženca pa ½ (druga alineja prvega odstavka točke I/1 in v povezavi z drugim odstavkom točke I/1), da se v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani po uradni dolžnosti vpiše lastninska pravica na nepremičnini št. 1E – stanovanje št. 1 v pritličju, v izmeri 100,29 m², k.o. A, podvložek št. 4082/1, v korist tožnice M. K., do 9/20, da se ugotovi, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi poslovni delež toženca v družbi AK. d.o.o. Ljubljana in v družbi A. d.o.o. Ljubljana v likvidaciji, ter da znaša delež tožnice ½, delež toženca pa ½, ter v delu, s katerim je prvo sodišče ugodilo nasprotnemu tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da kupnina v znesku 7.963.000,00 SIT oz. 33.229,00 EUR, ki jo je nasprotna tožena stranka M. K. prejela dne 26. 2. 2000 na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 3. 3. 2000, in kupnina v znesku 150.000,00 EUR, ki jo je nasprotna tožena stranka M. K. prejela dne 1. 9. 1999 na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 7. 7. 1999, predstavljata skupno premoženje pravdnih strank (II/1), in da investicija v opremo frizerskega lokala T. v Kamniku v znesku 30.000,00 DEM (15.000,00 EUR) predstavlja skupno premoženje pravdnih strank.

Pritožbi zoper sklep o stroških se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva glede povrnitve pravdnih stroškov pravdnih strank vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek tožnice na ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi nepremičnina parc. št. 1434/6 k.o. A. do ½, nepremičnina ident. št. 1E – stanovanje št. 1 v pritličju U. k.o. A., podvložek št. 4082/1, ki v naravi predstavlja stanovanje z garažo in atrijem do celote (9/10), pri čemer je delež tožnice ½, delež toženca pa ½ (točka I/1). Zavrnjen je bil tudi zahtevek, da se na teh nepremičninah vpiše solastninski delež tožnice v zemljiško knjigo (točka I/2), kakor tudi zahtevki, da se ugotovi, da spadata v skupno premoženje poslovna deleža toženca v družbi AK. in družbi A. in da znaša delež tožnice na tem premoženju ½, delež toženca pa ½ (točka I/3), in da v skupno premoženje pravdnih strank spadajo denarna sredstva iz naslova kupnine za prodane delnice ter da znaša delež tožnice na tem premoženju ½, delež toženca pa ½. Prvo sodišče je deloma ugodilo zahtevku iz nasprotne tožbe in ugotovilo, da kupnina v znesku 33.229,00 EUR, ki jo je tožnica prejela dne 26. 2. 2000 na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 3. 3. 2000, in kupnina v znesku 150.000,00 EUR, ki jo je tožnica prejela dne 1. 9. 1999 na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 7. 7. 1999, predstavljata skupno premoženje pravdnih strank, katerih deleža na tem premoženju sta enaka, zato vsaki stranki pripada ½ od denarnih zneskov, kar sta pravdni stranki dolžni priznati (II/1), ugotovilo je tudi, da investicija v opremo frizerskega lokala T. v znesku 30.000,00 DEM (15.000,00 EUR) predstavlja skupno premoženje pravdnih strank (točka II/2), ter tožnici naložilo, da tožencu plača 75.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 1999 do plačila, 16.614,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 2. 2000 do plačila ter znesek 7.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 10. 1998 dalje do plačila (točka II/3), višji tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi je bil zavrnjen (točka II/4). Odločeno je bilo, da je tožnica dolžna povrniti tožencu pravdne stroške, katerih višino bo sodišče odmerilo s posebnim sklepom (točka III). Sodišče prve stopnje je s posebnim sklepom tožnici naložilo, da povrne tožencu pravdne stroške v višini 3.246,31 EUR.

Tožnica je vložila pritožbi, v katerih izpodbija sodbo in sklep zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje ni odločilo o vseh tožbenih zahtevkih tožnice. Tožnica je dne 19. 6. 2009 vložila podredni tožbeni zahtevek glede 4. točke tožbenega zahtevka, kjer je navedla višino denarnega zneska, ki predstavlja kupnino za delnice, ki so skupno premoženje. Tožnica je opravila poizvedbe pri družbi C. d.d. in KDD d.d., ki sta odgovorili, da bosta podatke posredovali samo na zahtevo sodišča. Tožnica je prvo sodišče pozvala, da opravi poizvedbe pri družbah, vendar jih ni opravilo, zato je prvo sodišče kršilo pravila pravdnega postopka in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Toženec ni dal ustrezne trditvene podlage, da delnice niso bile njegova last. Dodatne trditve, ki jih je navajal na naroku dne 1. 7. 2009, so bile prepozne, zato prvo sodišče ne bi smelo sprejeti dokumentacije, ki jo je priložil. Prvo sodišče se je nekritično oprlo na izpovedbo priče D. G. in brez ustreznih dokazov zaključilo, da delnice niso bile last toženca. Ekonomska skupnost je lahko najprej prenehala dne 1. 9. 1998, ko se je toženec odselil, kar je potrdil v svojih navedbah in izpovedbah. Kljub temu pa tožnica vztraja, da je ekonomska skupnost obstajala do 1. 1. 1999, zato je zmotna ugotovitev prvega sodišča, da je ekonomska skupnost prenehala 1. 1. 1998. Nepremičnina na R… je predstavljala skupno premoženje, vendar je obstajal dogovor, da bo kupnino od nepremičnine prejela tožnica, kar potrjuje dopis z dne 29. 11. 1999. Nepremičnina na naslovu P. je bila del skupnega premoženja pravdnih strank, vendar je tožnica imela pooblastilo toženca, da proda nepremičnino in s kupnino kupi novo nepremičnino, katere solastnici bi bili tudi hčeri pravdnih strank. Ker tožnica ni izpolnila pogojev iz pooblastilnega razmerja, je imel toženec možnost zahtevati del kupnine, iz naslova neupravičene obogatitve. Za takšne zahtevke tečejo zastaralni roki, zato je terjatev toženca zastarala. Vikend v Č. predstavlja skupno premoženje. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je toženec v času trajanja življenjske skupnosti leta 1984 vzel kredit za gradnjo in gradil vikend, ki ga je nato v letu 1997 ponovno obnavljal. Odločitev glede poslovnih deležev na družbah predstavlja za pravdni stranki presenečenje, saj bi sodišče prve stopnje moralo opraviti poizvedbe v sodnem registru ter pridobiti zgodovinske izpiske za družbi ter postaviti izvedenca finančne stroke, ki bi ocenil poslovni delež toženca. Tožnica se posledično pritožuje tudi zoper sklep o pravdnih stroških.

Toženec je vložil odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožba je deloma utemeljena.

Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev pravdnega postopka, ker ni odločilo o zahtevku tožnice, v katerem je zahtevala, da se ji izplača polovična vrednost delnic v znesku 278.119,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 1998 dalje do plačila (1). Sodišče prve stopnje tudi neutemeljeno ni opravilo poizvedb pri družbi C. in pri KDD d.d. glede vrednostnih papirjev, ki so se glasili na ime toženca in naj bi bili del skupnega premoženja pravdnih strank. Tožnica je od družb prejela odgovor, da bodo posredovali podatke le na zahtevo sodišča, zato je bilo prvo sodišče dolžno slediti pozivu tožnice, da takšne poizvedbe pri družbah opravi (2). Že iz navedenih razlogov je bilo treba sodbo (v tem obsegu) razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Skupno premoženje med zakonci se razdeli na podlagi sporazuma zakoncev, ki mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa. Če sporazum ni sklenjen v obliki notarskega zapisa, je sporazum ničen (47. in 48. člen Zakona o notariatu). Če med zakoncema ni možen dogovor o ureditvi premoženjskih razmer, se v pravdnem postopku ugotovi obseg skupnega premoženja in deleže zakoncev na skupnem premoženju, v nepravdnem postopku pa se opravi delitev po pravilih o delitvi skupnega premoženja. Le v izjemnih primerih se lahko že v pravdnem postopku uveljavljajo zahtevki, s katerimi se zahteva delitev skupnega premoženja (3). Obstajati morajo opravičljive okoliščine in nobena stranka ne sme nasprotovati delitvi skupnega premoženja v pravdnem postopku oziroma so ugovori stranke neutemeljeni glede na predmet delitve (4).

Pritožbeno sodišče je potrdilo sodbo prvega sodišča v delu, da kupnini iz prodajnih pogodb in investicija v frizerski lokal predstavljajo skupno premoženje (5), hkrati pa je razveljavilo sodbo v delu, v katerem so določeni (polovični) deleži pravdnih strank na denarnih zneskih (6), ki jih je toženka dolžna plačati tožniku (7). Zakaj je pritožbeno sodišče tako ravnalo? Skupno premoženje se deli glede na stanje stvari in pravic v trenutku delitve. Postopek delitve skupnega premoženja poteka v treh fazah. V prvi se ugotovi obseg skupnega premoženja, v drugi višina deležev zakoncev na skupnem premoženju (8), v tretji pa se opravi delitev skupnega premoženja po pravilih nepravdnega postopka (9). Ali povedano drugače, dokler nista dokončno znana obseg skupnega premoženja in velikost deležev na tem premoženju, ni moč odločati o delitvi skupnega premoženja. V tej pravdni zadevi bo dopustna delitev skupnega premoženja, ko se bo ugotovil dokončen obseg skupnega premoženja in se bodo določili deleži pravdnih strank na tem premoženju (10) in če se bo ugotovilo, da v skupno premoženje spada le kupnina (od prodanih nepremičnin, delnic ali vložek investicije). Če pa se bo ugotovilo, da spada v skupno premoženje tudi nepremičnina parc. št. 1434/6 k.o. A, bo delitev v tem postopku možna le v primeru, če bodo izkazane posebne okoliščine, na katere je pritožbeno sodišče že opozorilo. Prvo sodišče bo moralo v novem sojenju upoštevati navedene okoliščine ter postopati glede na utemeljenost zahtevkov, od katerih bo odvisno, ali bo prvo sodišče lahko (smelo) v pravdnem postopku razdelilo skupno premoženje med pravdni stranki.

Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je ekonomska skupnost med pravdnima stranka obstajala do 1. 1. 1998. Iz sodbe ne izhaja, da je prvo sodišče dokazno ocenilo navedbe toženca, iz katerih izhaja, da naj bi do razpada ekonomske skupnosti prišlo septembra 1998 (11). Sodišče prve stopnje bo v novem sojenju moralo upoštevati tudi navedbe in izpovedbe toženca ter jih ustrezno dokazno oceniti.

Sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo trditev tožnice, da počitniška hiša, ki stoji na parc. št. 1434/6 k.o. A predstavlja skupno premoženje, ker je toženec v času zakonske zveze (v letu 1984 – 1985 in letu 1997) spremenil stanje in vrednost nepremičnine (dvignil hišo, izdelal novo streho (12)), kar bi morda lahko pomenilo, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine in je nastala nova stvar. Sodišče prve stopnje bi v okviru materialno procesnega vodstva moralo pozvati tožnico, da dopolni navedbe (285. člen Zakona o pravdnem postopku (13)) in na ta način podrobneje pojasni sporna dejstva in predloži dokaze, na podlagi katerih uveljavlja stvarnopravni zahtevek na nepremičnini, ki je na podlagi sklepa o dedovanju izključno premoženje toženca. Pritožbeno sodišče glede navedene nepremičnine sicer pritrjuje ostalim razlogom prvega sodišča, ki pa mora v novem sojenju v okviru materialno procesnega vodstva pozvati in dopustiti tožnici, da poda dodatne navedbe in dokaze, s katerimi bo poskušala dokazati stvarnopravna upravičenja na nepremičnini v Č.

Tudi glede trditev toženca, da delnice ne spadajo v skupno premoženje, prvo sodišče ni opravilo materialnoprocesnega vodstva, zato ga bo moralo opraviti v novem sojenju ter toženca pozvati, da dopolni nepopolne navedbe ter predloži dokaze, na podlagi katerih bo tožnica lahko podala relevantne odgovore. Dokazna ocena prvega sodišča glede lastništva delnic, ki temelji zgolj na izpovedbi D.G., ni prepričljiva, ob tem, da bo treba z izvedencem finančne stroke podrobneje razjasniti finančne transakcije in s tem tudi sporne okoliščine glede lastništva delnic ter na koncu upoštevati in sprejeti odločitev glede na uspeh dokazovanja pravdnih strank v postopku, ob upoštevanju pravil o dokaznem bremenu.

Na tožnici je bilo dokazno breme, da dokažeta, da spada v skupno premoženje poslovna deleža toženca pri družbi AK. in pri družba A. Pritožba ne prereka ugotovitev prvega sodišča, da toženec pri družbi AK. d.o.o. nima poslovnega deleža in da je bila družba A. izbrisana iz sodnega registra. Tožnico zastopa odvetniška družba, zato ni povsem razumljiva pritožbena navedba, da je sodba v tem delu za tožnico presenečenje. Takšna navedba bi morda sicer dopuščala sklepanje, da tožnica ne pred pravdo in tudi med pravdo ni pridobila podatkov iz sodnega registra glede poslovnega deleža toženca na družbah in da tudi ni vpogledala v AJPES, kar pa je malo verjetno. Ne le prava veščim osebam je znano, da je moč vse podatke o družbah dobiti v vsakem trenutku na spletnih straneh AJPES, kjer je tudi pritožbeno sodišče preverilo podatke za omenjeni družbi. Iz vpogleda izhaja, da toženec ni družbenik družbe AK., da je bila na podlagi sklepa o zaključku stečaja z dne 16. 11. 2009 družba A. izbrisana iz sodnega registra dne 7. 12. 2009 in da družbeniki niso dobili plačila iz premoženja družbe. Tožbeni zahtevek tožnice, da spadata v skupno premoženje poslovna deleža toženca na družbah, je zato prvo sodišče utemeljeno zavrnilo.

Prvo sodišče je utemeljeno zavrnilo zahtevek tožnice, da stanovanje na U. predstavlja skupno premoženje. Stanovanje je bilo kupljeno v času, ko (tudi) potrditvah tožnice ni več obstajala ekonomska skupnost pravdnih strank in z denarjem, ki ni predstavljal prihrankov iz skupnega premoženja.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da kupnini od prodaje nepremičnin v P. in R. predstavljata skupno premoženje, saj ni bila sklenjena veljavna pogodba o razdelitvi skupnega premoženja (14), zato pooblastilo toženca za prodajo in priznanje lastninske pravice tožnici, kot izhaja iz dopisa z dne 29. 11. 1999 (15), ne predstavljata pravno veljavnega načina delitve skupnega premoženja in pridobitve lastninske pravice, ob tem, da tožnica tudi ni prenesla lastninske pravice na otroka, kot je bilo dogovorjeno. Razlogi, zaradi katerih je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo prvega sodišča glede deležev in delitve (plačila) denarnih zneskov so bili že obrazloženi (16). Ugovor zastaranja tožnice ni utemeljen. Po prodaji predmeta skupnega premoženja s strani zakonca, začne zastaranje denarnega zneska drugega zakonca teči takrat, ko zaradi pravnomočne sodbe v pravdnem postopku ali poravnave v (ne)pravdnem postopku ali sporazuma o delitvi skupnega premoženja, ki je sklenjen v predpisani notarski obliki, ni več spora o deležih na tem premoženju. Tožnica ne razpolaga s takšnimi odločbami oziroma listinami. Dejstvo, da eden izmed zakoncev uveljavlja obligacijsko pravico, ki se nanaša na plačilo denarnega zneska, dejansko predstavlja predlog za delitev skupnega premoženja in zato denarni zahtevek v takšnem sporu ne izgubi pravne podlage, kot jo opredeljuje 51. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (17). Pritožba opredeljeno ne izpodbijaje odločitve prvega sodišča, da spada v skupno premoženje iz naslova investicije v opremo frizerskega lokala T., ki ga uporablja tožnica, znesek 15.000,00 EUR, pritožbeno sodišče pa sprejema obrazložene ugotovitve prvega sodišča, na podlagi katerih je deloma ugodilo zahtevku toženca po nasprotni tožbi.

Pritožbeno sodišče je pritožbi deloma ugodilo in v delu, v katerem so bili pritožbeni razlogi utemeljeni, razveljavilo sodbo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem ter nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Pritožbeno sodišče je sodbo prvega sodišča deloma razveljavilo in zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo sojenje, zato se odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP). Iz enakih razlogov je bil razveljavljen sklep prvega sodišča glede povrnitve pravdnih stroškov pred sodiščem prve stopnje. Tudi o teh stroških bo prvo sodišče odločilo s končno odločbo.

(1) Glej pripravljalno vlogo z dne 19. 6. 2009, stran 125. (2) Glej predlog tožnice v pripravljalni vlogi z dne 14. 1. 2009 in odgovora družb tožnici A 48 in A 51. (3) Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 603/2007. (4) Npr. pri civilni delitvi, ko se deli le kupnina od že prodanega skupnega premoženja.

(5) Glej točki II/1 in II /2 sodbe sodišča prve stopnje.

(6) Glej točki II/1 sodbe sodišča prve stopnje.

(7) Glej točko II/3 sodbe sodišča prve stopnje.

(8) V primeru spora se navedena dejstva ugotavljajo v pravdi.

(9) Oziroma izjemoma v pravdnem postopku, če za to obstajajo že navedeni izjemni razlogi.

(10) Ni ovira za odločanje, ker sta stranki določili deleže na posameznem delu premoženja.

(11) Glej izpovedbo toženca na naroku dne 1. 9. 1998, stran 157; glej navedbe toženca stran 16, 17 in 18; glej nesporne ugotovitve v preživninski pravdi - priloga zapisnika B14, stran 4. (12) Podrobneje glej navedbe tožnice v tožbi tč. II stran 1-2 in pripravljalni vlogi tč. III stran 35. (13) V nadaljevanju ZPP.

(14) Podrobneje o tem - glej točko 6. (15) Glej prilogo B 5. (16) Podrobneje o tem – glej točko 6 in 7. (17) Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 418/2004.