Jedro

Če sodišče izda sodbo brez glavne obravnave, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov postopka v roku 15 dni po prejemu zadeve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 326. člena v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in tretjim odstavkom 25. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo zahtevo A. A., pooblaščenke prosilčevega zastopnika za povrnitev stroškov zastopanja v postopku za mednarodno zaščito.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je pritožnica podala vlogo za povrnitev stroškov postopka na podlagi Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik) in ne Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ) oziroma na njegovi podlagi izdanih predpisov. Pritožnica pred izdajo sodbe ni zahtevala odločitve o stroških, ampak je to storila šele približno pet mesecev po izdaji sodbe upravnega sodišča v relevantni zadevi, kar pa je glede na določbe tretjega odstavka 163. člena ZPP prepozno.

3. Zoper sklep vlaga A. A. pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Opozarja na določbo 5. člena Pravilnika, ki naj bi bil tudi razlog, da je bil predlog za povrnitev stroškov vložen pet mesecev od izdane sodbe. Sodišče prve stopnje se do uporabe določbe 5. člena Pravilnika v izpodbijanem sklepu ni opredelilo. Stališče sodišča prve stopnje je neživljenjsko, saj tudi Pravilnik o nagrajevanju in povračilu stroškov za begunce svetovalcem določa 60 dnevni rok po pravnomočno končanem postopku za predložitev stroškovnika. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in ji prizna priglašene stroške.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Iz predloženih spisov izhaja, da je Slovenska filantropija, Center za psihosocialno pomoč beguncem, ki je v postopku mednarodne zaščite zastopala mladoletnega tožnika B. B. iz Afganistana, pooblastila za to zastopanje A. A., univerzitetno diplomirano pravnico z opravljenim pravniškim državnim izpitom.

7. V upravnem sporu tožnika B. B. zoper Republiko Slovenijo, ki jo je zastopalo Ministrstvo za notranje zadeve, zaradi priznanja mednarodne zaščite, je Upravno sodišče Republike Slovenije odločilo s sodbo I U 1929/2010-20 z dne 29. 12. 2010, in sicer je tožbi ugodilo tako, da je ugotovilo, da je sklep tožene stranke z dne 16. 12. 2010 (s katerim je tožena stranka odločila, da se tožnikova prošnja za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji zavrže), nezakonit. Sodbo je tožnikova pooblaščenka prejela 30. 12. 2010. 8. A. A., ki ni svetovalka za begunce na podlagi določb ZMZ in ni vpisana v imenik svetovalcev za begunce ter zato ne more zahtevati povračila stroškov in odmero nagrade na podlagi Pravilnika o nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce, je dne 27. 5. 2011 na upravnem sodišču vložila predlog za povrnitev stroškov postopka, ki ga je oprla na določbe prvega odstavka 3., 4. in 5. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 22. člena ZUS-1 pravilno smiselno uporabilo določbe ZPP glede procesnih pravil, ki v Pravilniku niso urejena.

10. Na podlagi določbe tretjega odstavka 163. člena ZPP mora povrnitev stroškov stranka zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških; če pa gre za odločitev brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče. V sedmem odstavku 163. člena ZPP je določeno, da če sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave, se lahko zahteva povrnitev stroškov v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka. Enako po presoji Vrhovnega sodišča velja tudi v drugih primerih, ko sodišče izda sodbo brez glavne obravnave (podobno v Pravnem mnenju Občne seje VS RS z dne 17. 4. in 21. 6. 2001). Ker bi torej pooblaščenka morala vložiti zahtevo za povrnitev stroškov postopka v 15 dneh po prejemu sodbe upravnega sodišča, to pa je storila skoraj pet mesecev po tem, je njen predlog za povrnitev stroškov postopka sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.

11. Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do določbe 5. člena Pravilnika, ki določa, da se pri določitvi in povrnitvi stroškov tožniku po tem Pravilniku ne uporabljajo določbe drugih predpisov, razen v primeru, če v postopku nastanejo tudi stroški prič, izvedencev in tolmačev, ko se ti stroški povrnejo na podlagi zakona, ki ureja pravdni postopek in podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi podlagi. Sodišče prve stopnje se je do te določbe jasno opredelilo z navedbo, na kateri podlagi bo uporabilo Zakon o pravdnem postopku. Po presoji Vrhovnega sodišča je treba določbo 5. člena Pravilnika razlagati tako, da se v postopku povrnitve stroškov (v upravnem sporu na prvi stopnji) ne uporabljajo določbe drugih predpisov, vendar samo, če se nanašajo na višino in obseg stroškov ter upravičence do povračila, medtem ko za procesne določbe, ki niso posebej urejena v Pravilniku, to ne velja, in je zato treba uporabiti procesna pravila, urejena v ZUS-1 oziroma ZPP.

12. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).