Jedro

Toženca sta solastnika nepremičnine, na katero se nanaša zahtevek za ugotovitev lastninske pravice s priposestvovanjem, zato sta enotna sospornika.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi izdalo zamudno sodbo, s katero je ugotovilo, da je tožnik lastnik nepremičnine parc. št. 753/6 k.o. ZP, hkrati pa je tožencema naložilo, da morata v petnajstih dneh izstaviti za vknjižbo lastninske pravice primerno listino, na podlagi katere bo mogoč prenos lastninske pravice na ime tožnika. Odločilo je, da morata toženca v petnajstih dneh povrniti tožniku pravdne stroške v znesku 391,74 EUR.

Zoper sodbo se ločeno pritožujeta tožnika. Predlagata razveljavitev sodbe.

EK kot bistveno navaja, da tožbe ni prejel; tudi sodbe ni prejel; vsebino je izvedel iz govoric; na vročilnicah ni njegov podpis; MK prebiva v K, L. 4 h.; če je podlaga sodbe pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, odpade obligacijski zahtevek za izstavitev listine; toženca sta solastnika in nujna enotna sospornika; zato je lahko zoper njiju izdana le enaka sodba.

MK navaja, da je bila vročitev tožbe očitno opravljena na naslovu V. 19 c, M, čeprav fotokopija osebne izkaznice, ki jo prilaga, dokazuje, da živi na naslovu K, L. 4 h. Fikcija vročitve zato ne pride vpoštev.

Na pritožbo prvega toženca je tožnik odgovoril in navedel, da toženca vodita zoper njegovega sina MR spor I P 1581/2008, v tej pravdi pa sta tožnika kot svoj naslov oba navedla V 19 c, M. Ni mogoče slediti stališču prvega toženca glede nujnega enotnega sosporništva. Tožnika sta vpisana vsak do 1/2, vsak solastnik pa s svojim deležem lahko prosto razpolaga. Predlaga zavrnitev pritožbe.

Tožnik je odgovoril tudi na pritožbo drugega toženca in prav tako navaja, da je v isti pravdi kot zgoraj MK navedel naslov V 19 c, M. Vročitev je bila pravilno opravljena 17.9.2008. Pritožbi sta utemeljeni.

Upoštevaje pritožbene trditve obeh tožencev in podatke v spisu, pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je vprašljiva pravilnost vročitve tožbe vsakemu od tožencev. Iz vročilnic, pripetih k list. št. 13, izhaja, da naj bi vsak od tožencev 17.9.2008 pošiljko prejel na naslovu V 19 c, M. Podpis prejemnika ni čitljiv. Laičen pregled obeh vročilnic pa kaže, kot da je oboje podpisala ista oseba. Vročilnici torej vzbujata sodišču druge stopnje dvom o pravilnosti vročitve, ne glede na to, da je vročilnica sicer javna listina, ki dokazuje pravilnost vročitve. Dvom je utemeljen zlasti glede na pritožbene trditve MK, ki dokazuje, da ne živi na tem naslovu, temveč v K, v zvezi s čemer predloži tudi kopijo osebnega dokumenta (priloga B3). Za to pravdo in za vprašanje pravilnosti odločitve tako ne morejo biti odločilne trditve v odgovoru na pritožbo, češ da MK v drugih pravdah uporablja tudi naslov V 19 c, M. EK živi na naslovu V19 c, M. Glede njega bi bilo mogoče šteti, da je pošiljko prejel, tega pa ni mogoče reči glede MK, ki živi drugje. Ker pa sta EK in MK enotna sospornika po 196. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in ker MK tožba ni bila prav vročena, tedaj vprašanje vročitve EK niti ni več pomembno. Zaradi načela najugodnejšega dejanja, se šteje, da tožba ni bila prav vročena, ker ni bila prav vročena MK kot enotnemu sosporniku.

Gre torej za bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odst. 339. člena ZPP. Te kršitve pritožbeno sodišče ne more odpraviti, zato je sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo moralo najprej pravilno vročiti tožbo (1. odst. 354. člena ZPP).

Pojasniti je treba še, zakaj sta toženca enotna sospornika. S tožbo se zahteva ugotovitev, da je tožnik lastnik določene parcele in da sta toženca dolžna izdati za zemljiško knjigo primerno listino. Z vprašanjem, ali je tožba sklepčna, ko zatrjuje priposestvovanje, hkrati pa zahteva izstavitev listine, se v tej fazi postopka niti ni treba ukvarjati. Glede na vsebino tožbenih trditev in glede na tožbeni zahtevek pa sta toženca enotna sospornika. Niti tožbene trditve niti ugotovitveni in dajatveni del zahtevka se ne nanašata na posamičen solastninski delež, pač pa na nepremičnino kot celoto. Posest se zatrjuje na celotni nepremičnini. Zahteva se ugotovitev lastninske pravice zaradi priposestvovanja na nepremičnini kot celoti in tudi dajatveni zahtevek se ne glasi na izdajo listine glede posamičnega solastninskega deleža. Tudi tožbene trditve ne dajejo trditve za razlago, po kateri bi bil priposestvovan vsak solastninski delež posebej. Tako torej ugotovitev lastninske pravice zaradi priposestvovanja zadeva oba solastnika skupaj, tako kot se zahteva tudi izdaja listine (1. odst. 65. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ in 2. odst. 43. člena SPZ). V konkretni zadevi glede na vsebino tožbenih trditev in glede na vsebino tožbenega zahtevka ni mogoča različna sodba za vsakega od tožencev.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. točki 165. člena ZPP.