Jedro

Memljiškoknjižnega dovolila ni mogoče izdati na ime pokojne osebe.

Stališče, po katerem okoliščina, da etažna lastnina v času sklenitve kupoprodajne pogodbe še ni bila vzpostavljena, ne preprečuje izdaje zemljiškoknjižnega dovolila, je materialnopravno zmotno.

Zastaralni rok za zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ne more začeti teči, preden je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo (in pridobi zemljiškoknjižno oznako).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi v II. točki izreka glede zavrnitve tožbenega zahtevka, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni izstaviti tožeči stranki ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo z notarsko overjenim podpisom, na podlagi katerega se bo v zemljiški knjigi lahko vknjižila kot solastnica stanovanja D. P. do ¼ oziroma se bo na podlagi sodbe vknjižila solastninska pravica na osebo D. P. do ¼, in v III. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka kot pravni naslednik M., v roku 15 dni, dolžna izstaviti tožnici ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo z notarsko overjenim podpisom, na podlagi katerega se bo v zemljiški knjigi lahko vknjižila kot solastnica stanovanja, vpisanega v vl. št. 3342/90, k.o. X., pri nepremičnini 118.E, št. 212 v 4. etaži, v izmeri 90,37 m2, na K. 14, L., M. D. do ½, oziroma se bo na podlagi sodbe pri tem stanovanju vknjižila solastninska pravica na M. D. do ½ (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek, da je toženka kot pravni naslednik M., v roku 15 dni, dolžna izstaviti tožnici ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo z notarsko overjenim podpisom, na podlagi katerega se bo v zemljiški knjigi lahko vknjižila kot solastnica zgoraj navedenega stanovanja D. P. do ¼ in D. P. do ¼, oziroma se bo na podlagi sodbe pri tem stanovanju vknjižila solastninska pravica na osebi D. P. do ¼ in D. P. do ¼ (II. točka izreka). Odločilo je še, da je tožnica dolžna toženki povrniti pravdne stroške v znesku 1.491,33 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi s stroškovno posledico, podrejeno pa, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, ki je kot razlog za zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka navedlo, da se zemljiškoknjižno dovolilo ne more glasiti na pokojno osebo. Ker je toženka postala lastnica predmetne nepremičnine na podlagi sklepa o dedovanju, je upravičena do vknjižbe na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju po predhodnem vpisu pokojne lastnice v zemljiško knjigo. Zato tudi ni zahtevala izstavitve zemljiškoknjižne listine na svoje ime. Opozarja, da je tožbo vložila potem, ko toženka ni hotela izstaviti zemljiškoknjižnega dovolila oziroma ni želela overiti kupoprodajne pogodbe, s katero je leta 1993 prodala stanovanje, ki takrat še ni bilo vpisano v zemljiški knjigi. Toženka je v vmesnem času protizakonito vknjižila lastninsko pravico na M., nato pa na J., s čimer je želela prikriti lastništvo in si prisvojiti že prodani delež. Ker sodišče prve stopnje ni izdalo zamudne sodbe, čeprav je toženka zamudila rok za odgovor na tožbo, temveč je vodilo postopek, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Glede podrednega tožbenega zahtevka opozarja na zmotnost zaključka sodišča prve stopnje, da je zahtevek zastaral že leta 1998, ko objekt še ni bil vknjižen v zemljiško knjigo, niti ni bila vzpostavljena etažna lastnina in torej vknjižba še ni bila možna. Vrhovno sodišče RS je dopustilo revizijo glede vprašanja, kdaj začne teči rok za zastaranje zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine za nepremičnine, za katere še ni vzpostavljeno zemljiškoknjižno stanje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

Glede odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka:

4. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica od toženke zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega se bo kot solastnica do ½ v 1. točki opredeljenega stanovanja vknjižila M. D.. Pogoj, ki mora biti izpolnjen za izdajo zamudne sodbe, je tudi sklepčnost tožbenega zahtevka (318. člen ZPP). Pri presoji slednje je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da iz tožbenih navedb izhaja, da je tožničina mati M. D. umrla že dne 2.10.2007, na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju pa sta njena dediča tožnica in P. D., vsak do ½ zapuščine, v katero spada tudi predmetno stanovanje. Na podlagi navedenega je zavzelo pravilno stališče, da zemljiškoknjižnega dovolila ni mogoče izdati na ime pokojne osebe in je primarni tožbeni zahtevek kot nesklepčen pravilno zavrnilo. Zemljiškoknjižno dovolilo je bistven element razpolagalnega pravnega posla kot dvostranskega pravnega posla, ki temelji na soglasju volje obeh strank, zemljiškoknjižnega prednika in pridobitelja stvarne pravice (1). Ker pa od smrti dalje osebe ni več, ne more biti pogodbena stranka takšnega pravnega posla.

Glede odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi podrednega tožbenega zahtevka:

5. Podredni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala od toženke izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega se bosta kot solastnika predmetnega stanovanja v zemljiško knjigo vknjižila tožnica in P. D., vsak do ¼, je sodišče prve stopnje zavrnilo zaradi zastaranja. Štelo je, da je splošni petletni zastaralni rok iz 371. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) začel teči takoj po sklenitvi kupoprodajne pogodbe za predmetno stanovanje, to je v letu 1993, in se je iztekel že leta 1998, to je pred vložitvijo tožbe v letu 2009. Zavzelo je namreč stališče, po katerem okoliščina, da etažna lastnina v času sklenitve kupoprodajne pogodbe še ni bila vzpostavljena, ne preprečuje izdaje zemljiškoknjižnega dovolila. Takšno stališče je po presoji pritožbenega sodišča materialnopravno zmotno. Zastaralni rok za zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ne more začeti teči, preden je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo (in pridobi zemljiškoknjižno oznako). V obravnavanem primeru je bil objekt, v katerem se nahaja sporno stanovanje, vpisan v zemljiško knjigo šele 10.12.2007 (2), zato tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ob vložitvi tožbe še ni bil zastaran.

6. Ne glede na navedeno pa je podrejen tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen v tistem delu, v katerem tožnica zahteva od toženke izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega se bo kot solastnik do ¼ vknjižil P. D.. Tožnica ne more zahtevati izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila, ki drugi osebi omogoča vknjižbo v zemljiški knjigi.

7. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka glede zavrnitve tožbenega zahtevka, da je toženka dolžna tožnici izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo z notarsko overjenim podpisom, na podlagi katerega se bo tožnica vknjižila v zemljiški knjigi pri predmetnem stanovanju kot solastnica do ¼ oziroma se bo vknjižila kot solastnica tega stanovanja do ¼ na podlagi sodbe, in posledično tudi v III. točki izreka(3) ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem delu je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ponovno odločati o utemeljenosti podrednega tožbenega zahtevka, kolikor se ta nanaša na tožnico, saj ta ni zastaran.

9. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP).

(1) M. Juhart, Stvarnopravni zakonik s komentarjem,str. 139

(2) Navedb tožnice, da je bila etažna lastnina vpisana na podlagi sporazuma o ustanovitvi etažne lastnine in odločbe GURS šele 10.12.2007, toženka ni prerekala

(3) Odločitev o stroških je odvisna od končnega uspeha pravdnih strank v pravdi, ki v tem trenutku še ni znan.