Jedro

Izpodbijana sklepa o razrešitvi predsednika Sveta zavoda OŠ in o imenovanju novega predsednika Sveta zavod OŠ nimata narave upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, saj ne vsebujeta nobene vsebinske odločitve o kakršnikoli tožnikovi materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi, ta akta pa tudi nista bila izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije tožene stranke. Biti predsednik Sveta zavoda ni niti pravica niti ni neposredna, na zakon oprta pravna korist.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanima sklepoma razrešila tožnika kot predsednika Sveta zavoda OŠ A. in na mesto predsednika Sveta zavoda OŠ A. imenovala B.B. (v nadaljevanju stranka z interesom).

Tožeča stranka v tožbi navaja, da sta zgoraj navedena sklepa v celoti neutemeljena. 53. člen Poslovnika o delu Sveta zavoda OŠ A. namreč določa, da se lahko na prvi naslednji seji Sveta zavoda odloča o zaupnici predsedniku Sveta zavoda, če je podan primer, da predsednik sveta zavoda odkloni sklic seje za zadeve opredeljene v tretjem odstavku navedenega člena, torej ravno v primerih, ki so povsem drugačni od konkretnega, torej če predsednik Sveta zavoda odkloni sklic seje, zadeve pa so nujne, vezane na rok in lahko povzročijo materialno ali kazensko odgovornost OŠ. Tožnik pa je bil razrešen z mesta predsednika Sveta zavoda zato, ker je želel informirati člane Sveta zavoda o kršitvah, ugotovljenih v inšpekcijskem nadzoru. Tudi sicer je moč razpravljati o zaupnici predsedniku Sveta šole šele na prvi naslednji seji, ne pa že na sami seji, ko naj bi predsednik Sveta storil očitane kršitve. Ker se tožnik ni strinjal z določitvijo, je dne 17. 6. 2010 zahteval, da mu Svet OŠ skladno z določbo 81. člena Poslovnika in naslednjih posreduje pisni odpravek sklepa o razrešitvi tožnika z mesta predsednika Sveta zavoda, z obrazložitvijo in pravnim poukom. Tožnik tega pisnega odpravka sklepa do vložitve tožbe ni prejel. Tožnik je zaradi uveljavljanja svojih pravic prisiljen k tej tožbi, s katero predlaga, da naslovno sodišče izvede ponujene dokaze in izda sodbo, s katero 1. odpravi sklep tožene stranke OŠ A., sprejet na Svetu zavoda dne 15. 6. 2010, s katerim je bil tožnik razrešen z mesta predsednika Sveta zavoda OŠ A., 2. odpravi sklep tožene stranke OŠ A., sprejet na Svetu zavoda dne 15. 6. 2010, s katerim je bil za predsednika Sveta zavoda OŠ A. imenovan B.B. in 3. da se toženi stranki naloži plačilo vseh pravdnih stroškov tožeče stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe tožnika, katerih izrecno ne priznava, ter dodaja, da tožnik v tožbi napačno opisuje potek zadnje seje Sveta zavoda. Toženec je tožnika razrešil z mesta predsednika Sveta zavoda utemeljeno in postopkovno pravilno, zaradi česar je tožba tožnika neutemeljena. Tožnik ni bil razrešen z mesta predsednika Sveta zavoda na podlagi člena 53 Poslovnika, zaradi tega tudi ne pridejo v poštev določbe, da se lahko odloča o zaupnici predsedniku Sveta na naslednji seji. Upoštevajoč določbe člena 53 Poslovnika se o zaupnici predsedniku Sveta zavoda glasuje na prvi naslednji seji v primeru, če le-ta ni hotel sklicati seje Sveta zavoda. Zato so navedbe tožnika, da bi o njegovi zaupnici morali glasovati na naslednji seji, neutemeljene. Na seji Sveta zavoda je bilo tako povsem pravilno predlagano glasovanje o zaupnici predsedniku Sveta zavoda oziroma tožniku. Predstavljeni so bili tudi razlogi za nezaupanje, o katerih je potekala razprava, kateri je sledilo glasovanje o zaupnici. Nezaupnica je bila tožniku izglasovana s sedmimi glasovi za, trije člani pa so se glasovanja vzdržali. Tožnik je bil na sami seji prisoten osebno kot tudi je bil na seji prisoten njegov odvetnik oziroma odvetnik ravnateljice, ki pa ni oporekal nobenih proceduralnih nepravilnosti. V primeru izglasovane nezaupnice je potrebno izdati sklep, ki pa ga v konkretni zadevi predstavlja zapisnik seje, na kateri je bila izglasovana nezaupnica. Upoštevajoč navedeno torej zapisnik sedme seje predstavlja pisni sklep, s katerim je bil tožnik razrešen z mesta predsednika Sveta zavoda. Upoštevajoč navedeno, je tožba tožnika neutemeljena, zaradi česar bi jo moralo sodišče zavrniti.

Stranka z interesom v odgovoru na tožbo in pripravljalni vlogi utemeljuje svoje mnenje, da je tožba na odpravo sklepa tožene stranke neutemeljena. V Poslovniku o delu Sveta zavoda Osnovna šola A. in v drugih za delovanje Sveta zavoda OŠ A. ustreznih aktih ni členov, ki bi utemeljevali zaključek, da bi bilo treba z razrešitvijo predsednika Sveta čakati na prihodnjo sejo. Kot član Sveta zavoda je okoliščine razrešitve predsednika Sveta zavoda doživel in razumel drugače kot tožnik. Da ne gre zgolj za njegovo osebno mnenje in videnje ga prepričuje dejstvo, da je ob glasovanju o razrešitvi od 10 prisotnih članov 7 članov glasovalo za razrešitev, 3 so se vzdržali, nihče pa ni glasoval proti razrešitvi. Glede na navedeno predlagam, da sodišče tožbo zavrne.

Tožeča stranka v pripravljalnih vlogah z dne 6. 10. 2010 in 3. 11. 2010 dodaja, da niso resnične navedbe, da je bil postopek spremembe dnevnega reda in izglasovanje nezaupnice tožniku kot predsedniku Sveta šole izpeljan proceduralno pravilno, in da že na sami seji sveta ni bilo oporekano proceduralnim nepravilnostim, ki so se dogajale. Meni, da stranka z interesom nima izkazanega pravnega interesa podajati navedbe v predmetni zadevi. V celoti zavrača njene očitke kot neutemeljene in neizkazane ter predlaga, da jih naslovno sodišče pri odločitvi o utemeljenosti tožbe ne upošteva. Predlaga, da naslovno sodišče izvede ponujene dokaze ter nato v celoti stroškovno ugodi tožbenemu zahtevku.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: V predmetni zadevi gre za spor zaradi razrešitve tožeče stranke z mesta predsednika Sveta zavoda OŠ in imenovanja novega predsednika na njegovo mesto.

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji) v 2. členu določa, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (2. odstavek 2. člena ZUS-1). Značilnost upravnih aktov je, da so izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije in da vsebujejo odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje takega akta. Iz stališča ustavnega sodišča, izraženega v odločbi opr. št. Up-1850/08 izhaja, da „upravni spor o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov ni dopusten v zadevi, ko predpisi tožniku lastnih pravic ali pravnih interesov sploh ne podeljujejo“ (8. točka obrazložitve). Izpodbijana sklepa o razrešitvi predsednika Sveta zavoda OŠ in o imenovanju novega predsednika Sveta zavod OŠ pa, upoštevaje stališče ustavnega sodišča izraženega v odločbi opr. št. Up-1850/08, nimata narave upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, saj ne vsebujeta nobene vsebinske odločitve o kakršnikoli tožnikovi materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi, ta akta pa tudi nista bila izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije tožene stranke. Biti predsednik Sveta zavoda, po mnenju sodišča ni niti pravica niti ni neposredna, na zakon oprta pravna korist. Iz tega razloga sodišče meni, da z izpodbijanima sklepoma o razrešitvi in imenovanju predsednika Sveta zavoda OŠ ni bilo odločeno o pravici oziroma pravni koristi tožeče stranke, zato ne moreta biti predmet meritornega odločanja v upravnem sporu (4. točka 1. odstavka 36. člena ZUS-1). Iz navedenega razloga izpodbijana sklepa nista upravna akta v smislu ZUS-1. V skladu z določbo 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 je sodišče tožbo s sklepom zavrglo, saj akta, ki se izpodbijata s tožbo, nista upravna akta oziroma akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Glede na to, da je bila tožba zavržena iz procesnih razlogov, se sodišče do vseh navedb strank v postopku ni opredeljevalo. Ker je sodišče tožbo zavrglo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, skladno z 4. odstavkom 25. člena ZUS-1.