Jedro

Nima pa prav pritožba, da je izrek denarne kazni nepotreben oziroma nesmiseln oz. je slednja previsoka, saj je slednja izrečena z namenom zavarovanja koristi otrok oz. preprečitve njihove ogroženosti, ki zaradi ravnanj svojega očeta doživljajo stisko, ko se vsak ponedeljek stika udeležijo, očeta pa brez obrazložitve na stik ni.

Izrek

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v v tretjem odstavku točke I izreka spremeni tako, da sedaj glasi:

"Za primer kršitve obveznosti iz prvega in drugega odstavka I. točke izreka, in sicer v kolikor bo nasprotni udeleženec v petek obvestil Center za socialno delo, da se bo stika pod nadzorom v ponedeljek udeležil, potem pa se stika, kot je določen v prvem odstavku I točke izreka ne bo udeležil, se mu izreče denarna kazen v višini 1.000,00 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati pa bo sodišče v primeru kršitve izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo, višjo kazen za primer, če bo nasprotni udeleženec ponovno ravnal v nasprotju z obveznostjo iz prvega in drugega odstavka I. točke izreka sklepa."

II. V preostalem delu se pritožba nasprotnega udeleženca kot neutemeljena zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlogu zakonitega udeleženca delno ugodilo in sklep o začasni odredbi odredbi II N 257/2024 z dne 13. 2. 2025 spremenilo tako, da se stiki med ml. otroki in nasprotnim udeležencem, ki se izvajajo pod nadzorom in v prostorih ali izven prostorov CSD vsak ponedeljek od 13. do 15. ure izvedejo le, če nasprotni udeleženec do petka do 10. ure CSD obvesti, da se bo stika pod nadzorom v ponedeljek udeležil, sicer se stik v ponedeljek ne bo izvedel. V tretjem odstavku I. točke izreka je sodišče za primer kršitve obveznosti določilo denarno kazen v višini 1.000,00 EUR. Nadalje je sodišče v II. točki izreka odločilo, da CSD poroča o poteku stikov in da predmetna začasna odredba velja do dne 11. 8. 2025 (III. točka izreka). V IV. točki izreka je sodišče odločilo, da pritožba ne zadrži izvršitve ter je v presežku predlog zakonitega udeleženca zavrnilo.

2.Zoper sprejeto odločitev, in sicer zoper odločitev o denarni kazni se pritožuje nasprotni udeleženec. Navaja, da za odločitev o denarni kazni ni nobenega pogoja, saj sodišče pogojuje izvedbo stika z vnaprejšnjim obvestilom CSD. Posledično ni pogojev za uporabo instituta o denarni kazni, saj v kolikor nasprotni udeleženec CSD o udeležbi na stiku v ponedeljek ne bo obvestil, stik ne bo izveden. Podrejeno graja tudi višino določene denarne kazni, ki se mu zdi pretirana. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijanji del začasne odredbe, ki se nanaša na določitev denarne kazni, razveljavi.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.Sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

5.V predmetnem postopku je sodišče prve stopnje določilo, da mora nasprotni udeleženec CSD obvestiti najkasneje do petka do 10 ure, ali se bo stika, ki je določen pod nadzorom CSD, v ponedeljek od 13. do 15. ure udeležil, sicer se stik ne bo izvedel. Udeleženec postopka je slednje predlagal iz razloga, ker do sedaj izvedeni stiki, ki so določeni vsak ponedeljek, niso bili izvedeni, saj je nasprotni udeleženec prišel na stik zgolj enkrat. Vsi trije otroci so zaradi slednjega razočarani in prizadeti, ker stik z očetom pričakujejo. Ker do slednjega ne pride, s tem otrokom nastaja škoda, saj so ves čas v pričakovanju in negotovosti glede ponedkovega stika, kar pri njih povzroča duševne stiske, žalost in razočaranje. Sodišče prve stopnje je za primer kršitve začasne odredbe določilo denarno kazen v višini 1.000,00 EUR.

6.Sodišče prve stopnje je v skladu s 103. členom ZNP-1 pravilno določilo denarno kazen, ki je predvidena za primer izvajanja stikov z otroki. Pravilno pa pritožba pri tem opozarja, da je izrek takšne denarne kazni delno nejasen.

7.Sodišče druge stopnje namreč prvi in drugi odstavek razume tako, da se bo denarna kazen izrekla v primeru, da bo nasprotni udeleženec kršil dolžnost, ki mu je naložena, in sicer na ta način, da bo svojo udeležbo na stiku potrdil do petka do 10ʰ, potem pa se stika v ponedeljek ne bo udeležil. Sodišče prve stopnje slednjega sicer ni zapisalo, za nasprotnega udeleženca pa je to sporno, zato je sodišče druge stopnje, zaradi jasnosti izreka, tretji odstavek I. točke izreka dopolnilo, kot izhaja iz sklepa sodišča druge stopnje.

8.Nima pa prav pritožba, da je izrek denarne kazni nepotreben oziroma nesmiseln oz. je slednja previsoka, saj je slednja izrečena z namenom zavarovanja koristi otrok oz. preprečitve njihove ogroženosti, ki zaradi ravnanj svojega očeta doživljajo stisko, ko se vsak ponedeljek stika udeležijo, očeta pa brez obrazložitve na stik ni. Iz tega razloga določena denarna kazen ni previsoka, saj do izvršitve slednje ne bo prišlo, v kolikor bo nasprotni udeleženec ravnal v skladu z izrečenim ukrepom sodišča prve stopnje. Sama višina denarne kazni pa mora imeti odvračalni učinek, slednje pa nima zgolj kaznovalnega učinka, ampak primarno zagotavljala varstvo koristi otrok. Pri določitvi denarne kazni po 33. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) gre za poskus vplivanja na voljo dolžnika, da opravi dejanja, ki so nujna za zagotovitev varstva upnika (ml. otrok), ali pa da opusti dejanja, ki bi otrokom lahko povzročila nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.

9.Ker je sodišče prve stopnje pravilno določilo denarno kazen, ki nikoli ni terjatev predlagateljice oziroma ml. otrok, kot to v pritožbi zmotno meni nasprotni udeleženec, in ker ZNP-1 prav za primer kršitve odločbe, ki se nanaša na stike, predvideva izrek denarne kazni, je sodišče druge stopnje v preostalem delu pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10.Nasprotni udeleženec stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla.

Zveza:

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 103 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 33

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.