Jedro

Po ugotovitvah obeh sodišč tožnik ni uspel dokazati svojih trditev, da je bila pogodba o nakupu spornih zemljišč uničena. Tožnik pa se tudi ne more uspešno sklicevati na dolgoletno uživanje zemljišč, saj so bila ta v družbeni lastnini, kjer pa s priposestvovanjem lastninske pravice ni bilo mogoče pridobiti (29. čl. zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da morata toženi stranki izdati tožniku zemljiškoknjižno listino, in sicer Občina za odpis parcel št. 1071/6, 1071/2, 1071/7, 1071/8, 1071/9 in 1071/10 od vl.št. 340, Gozdno Gospodarstvo pa za odpis parcel št. 314, 1071/11 in 1071/12 od vl.št. 72, nakar se za vse parcele otvori nov vložek in pri njem vknjiži lastninska pravica na ime tožnika do celote. Tožnikovo pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da niso točne ugotovitve obeh sodišč, da tožnik ni dokazal svojih trditev. Tožnik ni mogel predložiti pogodbe za sporne nepremičnine, ker je bila uničena v požaru. Poudarja, da sta tožnikov oče in tožnik desetletja uživala zemljišča v dobri veri, oče pa je tu postavil tudi hlev. Končno še navaja, da bi bilo ogroženo tožnikovo preživljanje, če bi moral vrniti zemljišča, ki jih je obdeloval. Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženima strankama, od katerih je prva tožena Gozdno gospodarstvo ... vložila odgovor na revizijo. V njem predlaga, da se revizija zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Tožnik v reviziji ni pojasnil, v čem naj bi obstajal uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Njegove navedbe kažejo, da ugovarja dejanskim ugotovitvam sodišč prve in druge stopnje. Teh navedb revizijsko sodišče pri odločanju ni moglo upoštevati, ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3.odst. 385.čl. ZPP).

V okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti je revizijsko sodišče zaključilo, da sta sodišči z zavrnitvijo tožnikovega zahtevka materialnopravno pravilno odločili. Po ugotovitvah obeh sodišč tožnik ni uspel dokazati svojih trditev, da je bila pogodba o nakupu spornih zemljišč uničena. Tožnik pa se tudi ne more uspešno sklicevati na dolgoletno uživanje zemljišč, saj so bila ta v družbeni lastnini, kjer pa s priposestvovanjem lastninske pravice ni bilo mogoče pridobiti (29.čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih).

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).