Jedro

Med strankami je sporno, kdaj sta stranki z interesom izvedeli, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Iz predloga za obnovo postopka izhaja, da je dne 22. 10. 2012 gradbena inšpektorica po telefonu obvestila predlagateljico, da ima tožnik pridobljeno gradbeno dovoljenje, dne 26. 10. 2012 pa je predlagateljica to gradbeno dovoljenje tudi pridobila. Dovolj zanesljivo dokazilo o tem, da je stranka z interesom šele tedaj izvedela za gradbeno dovoljenje, pa je tudi zapisnik o sprejetju prijave z dne 11. 7. 2012, ko je B.B. na Inšpektoratu RS za promet, energetiko in prostor izjavila, da za gradnjo ograje na parcelni meji niso dali soglasja, in da tudi domnevajo, da je gradnja postavljena brez ustreznega gradbenega dovoljenja.

V skladu z 10. členom ZUP velja načelo proste presoje dokazov, kar pomeni, da o tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom v ponovljenem postopku ugodil predlogu A.A. in B.B. (v nadaljevanju stranki z interesom) in dovolil obnovo postopka, ki je bil končan z gradbenim dovoljenjem številka 351-615/2010-5 z dne 19. 10. 2010, s katerim je bila tožniku dovoljena gradnja ograje na zahodni strani parc. št. 287/1 in 288/1 k.o. ... do parcelnih mej s parc. št. 288/3 in 288/4 k.o. ..., in sicer v takem obsegu, da se v postopek pritegne kot stranki tudi stranki z interesom.

2. V obrazložitvi sklepa prvostopenjski organ navaja, da sta stranki z interesom 13. 11. 2012 vložili predlog za obnovo postopka. V predlogu je navedeno, da je tožnik na podlagi gradbenega dovoljenja s postavitvijo zidu ob fasadi stanovanjske hiše zazidal vrata stanovanjske hiše, ki predstavljajo edini zunanji izhod iz garaže in kurilnice. Prvostopenjski organ se pri svoji odločitvi sklicuje na določilo 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero ni rednega pravnega sredstva, lahko obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ni bila dana možnost udeležbe. Organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, mora preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana (prvi odstavek 267. člena ZUP). Predlog za obnovo postopka je dopusten, ker zoper navedeno pravnomočno gradbeno dovoljenje ni rednega pravnega sredstva. Stranka lahko predlaga obnovo postopka v enem mesecu od dneva, ko je izvedela za izdajo odločbe (5. točka prvega odstavka 263. člena ZUP). Prvostopenjski organ je ugotovil, da je predlog pravočasen in utemeljen. Pri tem ne more pokloniti vere izjavi C.C., v kateri ta navaja, da je bila septembra 2011 prisotna, ko je tožnik obvestil stranki z interesom o tem, da je pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo ograje. Iz izjave še izhaja, da naj bi še istega dne, to je v septembru 2011, na kraj prišla tudi policija. Iz dopisa policije z dne 7. 4. 2014 je namreč razvidno, da je patrulja Policijske postaje Nova Gorica opravila intervencijo zaradi spora med tožnikom in strankama z interesom zaradi izvajanja del na meji dne 3. 10. 2011. Prvostopenjski organ se je tako pri svoji odločitvi oprl na dopis Policijske postaje Nova Gorica in na podatek gradbene inšpekcije v uradnem zaznamku z dne 23. 10. 2012 ter pisne vloge B.B. za vpogled v zadevo z dne 23. 10. 2012. Iz zapisnika o sprejetju prijave gradbene inšpektorice z dne 11. 7. 2012 ne izhaja, da bi stranka z interesom vedela za obstoj gradbenega dovoljenja. Iz uradnega zaznamka inšpektorata tako izhaja, da jo je gradbena inšpektorica o obstoju gradbenega dovoljenja seznanila dne 23. 10. 2012. Predlog za obnovo postopka pa je vložen dne 13. 11. 2012, kar je znotraj enomesečnega roka od dneva, ko sta stranki z interesom izvedeli za izdajo odločbe, to je od dne 23. 10. 2012. Predlog je utemeljen z dejstvom, da sta stranki z interesom solastnika stavbe na zemljišču parc. št. 288/3 k.o. ..., ki seže do parcelne meje s parc. št. 287/1 k.o. ... Po navedbah v predlogu pa ima stanovanjski objekt na parc. št. 288/3 k.o. ... vrata garaže in kurilnice, ograjni zid, ki ga dovoljuje gradbeno dovoljenje, pa ograjuje izhod iz garaže in kurilnice solastnikov tega stanovanjskega objekta. Prvostopenjski organ ugotavlja, da je podan razlog iz 9. točke 260. člena ZUP, saj stranki z interesom nista bili pritegnjeni v postopek izdaje gradbenega dovoljenja in jima zato v postopku ni bila dana možnost varovanja pravic in pravnih koristi.

3. Tožnik se je zoper prvostopenjski sklep pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. 4. Tožnik v tožbi navaja, da ni obrazložen zaključek prvostopenjskega organa, da ni mogel pokloniti vere priči C.C. Zaradi tega prvostopenjskega sklepa ni mogoče preizkusiti. Izjava te priče in policijsko poročilo se nanaša na isti dogodek, ki je bil dne 3. 10. 2011. Priča C.C. je izjavila, da je septembra 2011 tožnik obvestil stranki z interesom o pridobitvi gradbenega dovoljenja in da je istega dne prišla policija, prvostopenjski organ pa je ugotovil, da je policija bila tam dne 3. 10. 2011. Na podlagi tega je napravil napačen sklep, da je izjava priče neverodostojna. Pri tem bi moral prvostopenjski organ upoštevati, da je podala izjavo oseba, ki šteje 89 let, da se je dogodek zgodil pred tremi leti in da je priča pozabila točen datum. Prvostopenjski organ je tako neutemeljeno spregledal vsebino izjave priče in sicer, da se je to zgodilo „tistega dne, ko je D.D. obvestil A.A. in B.B. o gradbenem dovoljenju in tudi pričel z gradnjo in ko je na kraj prišla tudi policija“. Tožnik je tisti dan moral poklicati policijo, ker sta delom tožnika soseda ugovarjala, in je povsem jasno, da jima je povedal, da dela opravlja na podlagi gradbenega dovoljenja. Če bi dela opravljal brez dovoljenja, zagotovo ne bi klical policije. Prvostopenjski organ bi tako moral zaključiti, da sta se stranki z interesom seznanili o pridobljenem gradbenem dovoljenju dne 3. 10. 2011. Torej je bil njun predlog za obnovo postopka vložen prepozno. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano za gradnjo nezahtevnega objekta. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS št. 37/08 in 99/08) pa v 1. alineji 2. točke drugega odstavka 4. člena določa, da je lahko, če z izvedbenim prostorskim aktom ni posebej predpisan odmik ograje od meje sosednjih zemljišč, ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da gradnja ne posega na sosednje zemljišče. V postopku pred inšpektoratom je tožnik navedel, da bo končan ograjni zid v odmiku 5 cm od sosednje hiše. Gradnja na zemljišče strank z interesom ne bo posegala. Sicer pa obnova postopka ni smiselna, ker objekt že stoji. Tožnik predlaga, naj se izpodbijani sklep odpravi, podrejeno pa, naj se vrne zadeva v ponoven postopek organu prve stopnje. Zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Stranki z interesom sta v odgovoru na tožbo navedli, da je bil cilj pridobitve gradbenega dovoljenja v resnici zazidava zida, s katerim je tožnik zazidal garažna vrata njune hiše. Tožnik jima je zazidal izhod skozi garažna vrata, saj je zid od stene odmaknjen zgolj 5 cm. Za izdelavo takšnega zidu pa je jasno, da bi morali stranki z interesom soglašati z izvedbo, saj gre za odmik, manjši od dveh metrov, za kar je potrebno soglasje mejaša. Iz zapisa policijskih ugotovitev dejanskega stanja (v zvezi z dogodkom z dne 3. 10. 2011) izhaja, da ni bila niti z besedo omenjena postavitev ograje ali zidu, kateremu podlaga naj bi bilo izdano dovoljenje upravne enote. Dejstvo, da predlagateljica ni vedela za gradbeno dovoljenje že prej, pa izhaja tudi iz zapisnika Inšpektorata za infrastrukturo in prostor z dne 11. 7. 2012, ko je predlagateljica za gradnjo ograje na parcelni meji dejala, da niso dali soglasja in da domnevajo, da je ograja postavljena brez ustreznega gradbenega dovoljenja. Dne 22. 10. 2012 pa je gradbena inšpektorica predlagateljico obvestila, da ima tožnik pridobljeno gradbeno dovoljenje in le tega je predlagateljica dne 26. 10. 2012 na upravni enoti tudi pridobila. Takrat se je seznanila z izpodbijano odločbo. Nobenega relevantnega dokaza ni za trditve, da sta bili stranki z interesom v septembru 2011 seznanjeni z obstojem gradbenega dovoljenja. Tožnik jima o tem dovoljenju ni povedal. Izjava C.C. je samo eden izmed izvedenih dokazov, s katerim bi rada tožeča stranka dosegla zavrnitev obnove postopka. Sicer pa je sporno razmerje v pravdah med tožnikom in strankama z interesom tudi pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici. Poleg tega pa je tožeča stranka v prejšnji pritožbi z dne 11. 2. 2013 tudi zatrjevala pričetek gradnje v septembru in je več kot očitno, da prilagaja izjave. Stranki z interesom predlagata, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne, zahtevata pa tudi plačilo stroškov upravnega spora.

7. Tožnik v pripravljalni vlogi dodatno pojasnjuje, zakaj meni, da je tožba utemeljena. Med drugim dokazuje, da je edini njegov cilj ograditev njegove parcele. Pri tem se sklicuje na postopka, ki tečeta med njim in strankama z interesom pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici. Nadalje tudi navaja, da od leta 1991 naprej izhoda iz garaže ni imel nihče več pravice uporabljati. Sicer pa vrat garaže ne zapira zid, ampak zložene plošče iz estriha.

8. Stranki z interesom v pripravljalni vlogi med drugim navajata, da če bi bil edini cilj tožnika le ograditev njegove parcele, mu v ta namen ne bi bilo potrebno zazidati garažnih vrat. V nadaljevanju dokazujeta, zakaj je neresnična trditev tožnika, da so se že pred leti dogovorili o poteku meje, pri čemer se sklicujeta na postopek pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici. Prav tako je neresnična trditev, da garažna vrata ne zapira zid, ampak zložene plošče iz estriha.

K točki I izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. ZUP v 267. členu določa, da ko organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, prejme predlog, mora preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Sodišče je ocenilo, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za dovolitev obnove postopka iz citiranega določila. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v izpodbijanem sklepu prvostopenjskega organa. Sodišče zgolj poudarja, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da je predlog pravočasen in utemeljen, ker iz zapisnika o sprejetju prijave gradbene inšpektorice z dne 11. 7. 2012 ne izhaja, da bi stranka z interesom vedela za obstoj gradbenega dovoljenja, pač pa da jo je gradbena inšpektorica o obstoju gradbenega dovoljenja seznanila dne 23. 10. 2012, predlog za obnovo postopka pa je vložen dne 13. 11. 2012, kar je znotraj enomesečnega roka od dneva, ko sta stranki z interesom izvedeli za izdajo odločbe. Prav tako je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da je predlog je utemeljen z dejstvom, da po navedbah v predlogu ograjni zid, ki ga dovoljuje gradbeno dovoljenje, ogradi izhod iz garaže in kurilnice objekta obeh predlagateljev, zaradi česar bi jima morala biti dana možnost varovanja pravic in pravnih koristi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

11. V obravnavani zadevi je od pogojev za obnovo postopka iz prvega odstavka 267. člena ZUP sporno, ali je predlog vložen pravočasno.

12. Glede roka za vložitev predloga za obnovo postopka 5. točka prvega odstavka 263. člena ZUP določa, da lahko stranka predlaga obnovo postopka v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana, kadar gre za obnovitveni razlog, da osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, ni bila dana možnost udeležbe v postopku (9. točka 260. člena ZUP). V obravnavani zadevi je torej med strankami sporno, kdaj sta stranki z interesom izvedeli, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Iz predloga za obnovo postopka izhaja, da je dne 22. 10. 2012 gradbena inšpektorica po telefonu obvestila predlagateljico, da ima tožnik pridobljeno gradbeno dovoljenje, dne 26. 10. 2012 pa je predlagateljica to gradbeno dovoljenje tudi pridobila. Dovolj zanesljivo dokazilo o tem, da je stranka z interesom šele tedaj izvedela za gradbeno dovoljenje, pa je tudi zapisnik o sprejetju prijave z dne 11. 7. 2012, ko je B.B. na Inšpektoratu RS za promet, energetiko in prostor izjavila, da za gradnjo ograje na parcelni meji niso dali soglasja, in da tudi domnevajo, da je ograja postavljena brez ustreznega gradbenega dovoljenja.

13. Sodišče se ne strinja s tožbenimi navedbami, da prvostopenjski organ ni dovolj obrazložil, zakaj ne more pokloniti vere priči C.C. Prvostopenjski organ namreč ni navedel zgolj to, da je ta priča napačno navedla mesec, ko naj bi tožnik strankama z interesom povedal za gradbeno dovoljenje, in sicer september namesto oktober. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedel tudi druge razloge, zakaj verjame strankama z interesom, da sta šele 23. 10. 2012 izvedeli za gradbeno dovoljenje. V obrazložitvi se sklicuje na dopis Policijske postaje Nova Gorica, na podatek gradbene inšpekcije v uradnem zaznamku z dne 23. 10. 2012, na pisno vlogo B.B. z dne 23. 10. 2012, predvsem pa na že navedeni zapisnik o sprejetju prijave gradbene inšpektorice z dne 11. 7. 2012, iz katerega izhaja, da prijaviteljica na ta dan še ni mogla vedeti za izdajo gradbenega dovoljenja. Razen tega je potrebno upoštevati, da v skladu z 10. členom ZUP velja načelo proste presoje dokazov, kar pomeni, da o tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodišče meni, da je imel prvostopenjski organ utemeljen razlog, da je izhajal tako iz zapisnika o prijavi na gradbeni inšpekciji iz 11. 7. 2012 kot tudi iz ostale navedene dokumentacije, ko je presojal, kdaj sta stranki z interesom izvedeli za gradbeno dovoljenje.

14. V zvezi s tožbenimi navedbami, da gradnja ne posega na sosednje zemljišče in da bo zid dokončan v odmiku petih centimetrov od sosednje hiše, ter da gradnja na zemljišče strank z interesom ne bo posegala, pa sodišče pojasnjuje, da je prvostopenjski organ dovolj prepričljivo navedel, zakaj je ocenil, da je predlog za obnovo utemeljen. V predlogu je namreč navedeno, da ograjni zid ograjuje izhod iz garaže in kurilnice strank z interesom. To pa tudi po mnenju sodišča že zadostuje, da je za dovolitev obnove postopka dovolj izkazano, da bi se morali postopka udeležiti tudi stranki z interesom, saj sta s tem izkazali svoj pravni interes, ki je v varstvu varovanja njunih pravic in pravnih koristi. Ker sta navedeni stranki s tem v zadostni meri izkazali, da bi se morali udeležiti postopka izdaje gradbenega dovoljenja, navajanje ostalih postopkov, ki potekajo med tožnikom in strankama z interesom, za ugotovitev, ali obstajajo razlogi za dovolitev obnove, ni relevantno.

15. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijani sklep pravilen, tožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K točki II izreka:

16. Sodišče ni ugodilo zahtevam strank za povrnitev stroškov postopka (tožeče stranke in stranke z interesom), ker skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške, če sodišče tožbo zavrne.