Jedro

Po oceni Vrhovnega sodišče bi okoliščina, da je eden od tožnikov sodnik in podpredsednik sodišča, v katerega organizacijsko spada stvarno pristojno sodišče, da imata sodišči poslovne prostore v isti stavbi in da se sodniki obeh sodišč med seboj dobro poznajo in dnevno srečujejo, pri nasprotni stranki in v javnosti vzbudila dvom v nepristranskost odločanja pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Sežani.

Obrazložitev

1. Tožniki so motenjsko tožbo vložili na stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ajdovščini. To organizacijsko spada k Okrožnemu sodišču v Novi Gorici, na katerem prvi tožnik opravlja sodniško funkcijo in funkcijo podpredsednika sodišča. Ker je predsednica Okrajnega sodišča v Ajdovščini ugodila predlogoma obeh pravdnih sodnic tega sodišča za izločitev, je bila zadeva, kot izhaja iz odločbe o izločitvi druge sodnice, skladno z letnim razporedom prenešena na Okrajno sodišče v Novi Gorici. Tudi sodnica tega sodišča, ki ji je zadeva pripadla v reševanje, je predlagala svojo izločitev, predsednik sodišča pa je njenemu predlogu ugodil ter nato predlagal prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. 2. V predlogu za prenos pristojnosti predsednik Okrajnega sodišča v Novi Gorici navaja, da se sodniki sodnega okrožja Nova Gorica, ki je manjše, med sabo dobro poznajo in se občasno družijo na formalnih in neformalnih srečanjih ter da "suspektni razlogi", zaradi kakršnih so bile izločene vse tri sodnice, ki jim je bila zadeva doslej dodeljena v reševanje (prvi tožnik je bil najprej njihov mentor, zdaj pa je dober stanovski kolega, s katerim se občasno posvetujejo o strokovnih vprašanjih) obstojijo tudi pri vseh ostalih sodnikih tega sodnega okrožja. Navedeno bi pri strankah konkretnega postopka in pri "siceršnjih povprečno razumskih občanih" povzročilo dvom v nepristranskost sojenja.

3. Predlog je utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi kot krajevno pristojno drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Drug tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti (delegacijo pristojnosti) v smislu navedene zakonske določbe je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Z institutom delegacije pristojnosti se torej poleg smotrnosti postopka zagotavlja tudi ustavna pravica do nepristranskega sojenja; pravni standard "drugih tehtnih razlogov" namreč zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti ali pri strankah vzbuditi dvom, da bo sojenje pri (stvarno in) krajevno pristojnem sodišču pristransko.

5. To pomeni, da lahko Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje tudi v primerih, ko bi lahko stranki ali javnost zaradi posebnega položaja katerega od udeležencev v postopku v razmerju do sodišča podvomili v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča. Tak poseben položaj je po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča praviloma podan (tudi), ko je stranka v postopku sodnik stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ter sodišča, ki ima poslovne prostore v isti stavbi kot stvarno in pristojno sodišče, zaradi česar se sodniki med seboj poznajo in srečujejo.1

6. Po oceni Vrhovnega sodišče bi okoliščina, da je eden od tožnikov sodnik in podpredsednik sodišča, v katerega organizacijsko spada stvarno pristojno sodišče, da imata sodišči poslovne prostore v isti stavbi in da se sodniki obeh sodišč med seboj dobro poznajo in dnevno srečujejo, pri nasprotni stranki in v javnosti vzbudila dvom v nepristranskost odločanja pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici.

7. Predlogu je zato ugodilo in za odločanje določilo Okrajno sodišče v Sežani.

1 Tako na primer sklepi I R 131/2019 z dne 10. 10. 2019, I R 17/2017 z dne 16. 2. 2017, I R 21/2020 z dne 27. 2. 2020.