Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali lahko sodišče samo ugotavlja dejstva mimo tožbenih navedb tožeče stranke in na tako ugotovljena dejstva opre izdajo zavrnilne zamudne sodbe.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali lahko sodišče samo ugotavlja dejstva mimo tožbenih navedb tožeče stranke in na tako ugotovljena dejstva opre izdajo zavrnilne zamudne sodbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi tretjega odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) z zamudno sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v znesku 12.733,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka. Ob navedbah v tožbi in njeni dopolnitvi, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen za določen čas do 3. 12. 2010, da je 4. 12. 2010 s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, takoj po sklenitvi le-te pa odklonil podpis v naprej pripravljenega sporazume o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je toženka z njim prekinila delovno razmerje in ga odjavila iz zavarovanja, je sodišče ugotovilo, da je tožnik dne 17. 2. 2011 vložil tožbo za ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki, ki pa je bila zaradi zamude 30-dnevnega roka pravnomočno zavržena. Zato je presodilo, da tožnikov odškodninski zahtevek iz naslova nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ne more biti utemeljen.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo, da iz navedb v tožbi in njeni dopolnitvi ter iz splošno znanih dejstev oziroma ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, saj plačila plače za čas po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu tudi v obliki odškodninskega zahtevka ni mogoče uveljaviti, če delavec v sodnem postopku glede nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja ni uspel, tako da so bili podani pogoji za izdajo zavrnilne zamudne sodbe, ker tožena stranka na sodbo ni odgovorila.

3. Tožnik predlaga, da Vrhovno sodišče zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje dopusti revizijo glede vprašanja, ali lahko sodišče v procesnem položaju, ko so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe zaradi pasivnosti tožene stranke po uradni dolžnosti samo ugotavlja dejstva mimo tožbenih navedb tožeče stranke in v direktnem nasprotju z navedbami in dokazi tožeče stranke ter nato na tako ugotovljena dejstva opre izdajo zavrnilne zamudne sodbe. Tako bi lahko sodišče ravnalo le izjemoma, če bi ugotovilo, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne smejo razpolagati (drugi odstavek 7. člena ZPP). V konkretnem primeru pa ne gre za takšen izjemen primer in kaj takšnega tudi ne izhaja iz izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje, ne glede na to pa je sodišče izpodbijano odločbo oprlo prav na dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo po uradni dolžnosti in v direktnem nasprotju z neprerekanimi trditvami tožeče stranke. Tožeča stranka ni navajala, da naj bi bila njena tožba glede nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja prepozna in s strani sodišča s sklepom pravnomočno zavrnjena, to pa tudi ne izhaja iz dokazov, ki jih je predložilo. Sodišče druge stopnje pa na pritožbene navedbe v zvezi s tem ni odgovorilo, temveč je v obrazložitvi svoje sodbe zgolj navedlo, da je sodišče prve stopnje po dopolnitvi tožbe z dne 6. 3. 2013 ugotovilo, da naj bi bila tožba zaradi nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja vložena prepozno in zato s sklepom sodišča že pravnomočno zavrnjena. Torej je sodišče svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih je ugotovilo po uradni dolžnosti v nasprotju z določbami ZPP v škodo tožeče stranke. Tožnik utemeljuje pomen odločitve o izpostavljenem pravnem vprašanju za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava v zvezi z določbami 7. in 318. člena ZPP in pomen temeljnih načel pravdnega postopka glede na enakopravni položaj strank in neodvisen položaj sodišča. Vodenje pravdnega postopka mora zato temeljiti na jasnih zakonskih določbah ter jasni in predvidljivi sodni praksi, tako da ostaja sodišče nepristransko in neodvisno ter se pri svojih odločitvah ne postavlja v položaj varuha v postopku pasivne stranke. Poudarja pomen enotnosti prakse glede ugotavljanja neprerekanih dejstev in navaja, da iz več odločb Vrhovnega sodišča na temo trditvenega in dokaznega bremena pri zamudni sodbi jasno izhaja, da dejanske trditve tožeče stranke, na katere opira svoj zahtevek, v položaju, ko tožena stranka ne odgovori na tožbo, štejejo za priznane, če niso v nasprotju z dokazi tožeče stranke ali splošno znanimi dejstvi. V zvezi s tem se sklicuje na posamezne judikate Vrhovnega sodišča, izdane v civilnih pravdah in gospodarskem sporu.

4. Predlog je utemeljen.

5. Sodišče ugotavlja, da so podani pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP glede pravnega vprašanja, kot je opredeljeno v izreku. Zato je sodišče na podlagi navedenega člena in v skladu s 367.c členom ZPP revizijo dopustilo.