Jedro

Relevantna dejstva za odločitev v tem sporu so le, ali dela, ki jih je v razpisu prijavila tožeča stranka, v smislu ZGO-1 spadajo v enostavna ali med takšna, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje. Iz opisa projekta, ki ga tožnik namerava izvesti, izhaja, da ne gre za enostavni objekt v smislu Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Ministrstvo za kulturo je v zadevi javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, ki jih bo v letih 2008 do 2009 (so)financirala Republika Slovenija iz dela proračuna, namenjenega za kulturo (Uradni list RS, št. 55/07, v nadaljevanju Javni razpis), izdalo izpodbijani sklep, v katerem je med drugimi v okviru sklopa 1 kot nepopolno zavrglo vlogo tožnika. V obrazložitvi Ministrstvo za kulturo navaja, da je na javni razpis pravočasno prispelo 352 vlog prijaviteljev, od tega 193 na sklop 1 in 158 na sklop 2, ene vloge ni bilo možno določiti ne na sklop 1 in ne na sklop 2. Predmet razpisa v sklopu 1 je bilo sofinanciranje izvedbe gradbeno obrtniških posegov za ohranjanje kulturno varstvenih vsebin na kulturnih spomenikih. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijanega sklepa Ministrstvo za kulturo navaja pogoje Javnega razpisa iz sklopa 1 in iz sklopa 2. Po 5. odstavku 9. člena Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS. št. 93/05, v nadaljevanju Pravilnik) je upravičena oseba tista, katere vloga izpolnjuje pogoje, določene v besedilu poziva ali razpisa. Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja na osnovi obveznih dokazil in vloge predlagatelja. Z vlogo tožeče stranke je bilo ugotovljeno, da je predlog formalno nepopoln, saj predlogu ni priloženo gradbeno dovoljenje. Ker torej vloga tožnika ni bila popolna, je bila zavržena na podlagi 1. odstavka 9. člena Pravilnika in 5. odstavka 117. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07, v nadaljevanju ZUJIK - UPB 1).

Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da gradbeno dovoljenje na osnovi lokacijske informacije občine A. za predvidena dela ne potrebujejo, zato vlogi ni bilo priloženo in smiselno sodišču predlaga, da tožbi ugodi.

Ministrstvo za kulturo je na tožbo odgovorilo in pojasnilo, da je tožnik predlagatelj projekta ... (EŠD ...) - zamenjava dotrajane strešne kritine, popravilo poškodovanih delov strešne konstrukcije, kleparska dela in izvedba AB vezi. Iz popisa del, ki jih je tožnik priložil vlogi na sklop 1, prispeli na spomeniško varstveni projektni razpis je razvidno, da želi izvesti dela, ki pomenijo poseg v nosilno konstrukcijo objekta, iz česar izhaja, da za ta dela skladno z Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in 97/03, v nadaljevanju ZGO-1), ki je veljal v času odpiranja vlog, kot tudi skladno s spremembami in dopolnitvami Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 126/07, v nadaljevanju ZGO-1b) potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, ki pa vlogi ni bilo priloženo. Tudi iz potrdila o ogroženosti kulturnega spomenika državnega pomena, ki ga je pripravil A.A.A. z dne 12. 9. 2007 je razvidno, da na objektu (strehi govejega hleva) grozi uničenje oziroma porušenje. Navedeno še dodatno utemeljuje slabo stanje konstrukcije objekta, zaradi česar je za posege potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Zakon o graditvi objektov določa, da gradbeno dovoljenje ni potrebno za enostavni objekt, če investitor pred začetkom gradnje pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom in če je njegova velikost, način gradnje in rabe ter odmik od meje sosednjih zemljišč v skladu s predpisom iz 2. odstavka 8. člena tega zakona. Iz Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 do 100/05) izhaja, da so dela v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje, dela za lastne potrebe, dela v zvezi z urejanjem javnih površin, dela v javno korist in dela v zvezi s splošno rabo naravnih dobrin. Med temi deli so našteta le dela, s katerimi se ne posega v konstrukcijo, kot na primer izvedba inštalacijskih del, namestitev toplotnih črpalk, postavitev cvetličnih in podobnih korit, postavitev začasnih objektov, usmerjevalnik tabel in drugo. Lokacijska informacija ne nadomešča izdaje gradbenega dovoljenja. Sklepno Ministrstvo za kulturo sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Med strankama je nesporno, da se je tožeča stranka prijavila pravočasno na javni razpis. Med pogoji za sklop 1 (kamor se uvršča tudi predlagani projekt tožeče stranke) je bilo potrebno predložiti grafične priloge, izdelane v obliki idejnega projekta oziroma izvleček iz projektno gradbene dokumentacije, kulturno varstveno soglasje ZVKDS k predlaganemu projektu, kopijo gradbenega dovoljenja, če je potrebno po ZGO-1 ter obrazec "tabela s predračunom upravičenih stroškov", potrjen s strani ZVKDS, s priloženim popisom del in predračunom skladnim tekstualnim opisom in grafičnimi prilogami (točka III., 3. javnega razpisa). Za odločitev v obravnavanem upravnem sporu je pomembna alinea, ki določa, da je k vlogi potrebno priložiti gradbeno dovoljenje, če je potrebno po ZGO-1. 3. odstavek 3. člena tega zakona določa, da investitorjem pod predpisanimi pogoji za začetek gradnje ni treba več pridobiti gradbenega dovoljenja, če gre za enostavni objekt, podrobneje pa je vprašanje urejeno v Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči. Tožeča stranka se v tožbi sklicuje na dejstvo, da iz pridobljene lokacijske informacije občine A. izhaja, da za nameravana dela ni potrebno gradbeno dovoljenje. Po presoji sodišča pa so relevantna dejstva za odločitev v tem sporu le, ali dela, ki jih je v razpisu prijavila tožeča stranka v smislu ZGO-1 spadajo v enostavna ali med takšna, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje. Iz opisa projekta, ki ga tožnik namerava izvesti izhaja, da gre za zamenjavo dotrajane strešne kritine, popravilo poškodovanih delov strešne konstrukcije, kleparska dela in izvedba AB vezi, iz česar torej izhaja, da se s temi deli posega v nosilno konstrukcijo objekta in da ne gre za enostavni objekt v smislu Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči. Pri tem želi sodišče poudariti, da tožeča stranka tega dejstva ne izpodbija (kvalitetne ocene del v smislu ZGO-1). Sodišče še pojasnjuje, da ima v veljavni zakonodaji lokacijska informacija le status potrdila iz uradne evidence, ki vsebuje podatke o namenski rabi prostora, lokacijske in druge pogoje ter podatke o prostorskih ukrepih, nikakor pa po presoji sodišča ni mogoče na njeni osnovi izključiti potrebnosti gradbenega dovoljenja za določena dela, ki pomenijo poseg v nosilno konstrukcijo in za katere ZGO 1 zahteva gradbeno dovoljenje.

Po povedanem je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba je pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1).