Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dejstvo, da tožnik ni lastnik deleža, ki je predmet izvršbe, ni sporno, zato ob upoštevanju določb 4. odstavka 64. člena ZIZ tožena stranka ni imela podlage za ugotovitev, da ima tožnik v zadevi želenega ugovora v izvršilnem postopku verjetne izglede za uspeh in da je zato vlaganje takšnega ugovora razumno.
Tožba se zavrne.
Z v uvodu navedeno odločbo izdano v zadevi brezplačne pravne pomoči, je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo prošnjo, ki jo je dne 29.6.2011 vložil A.A. (tožnik) za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z izvršilnim postopkom, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Kopru pod opr. št. In 32/2008. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev ugovora tretjega po ZIZ v izvršilnem postopku, ki se vodi v zadevi z opr. št. In 32/2008 pri Okrajnem sodišču v Kopru. Na podlagi podatkov v spisih tožena stranka ugotavlja, da je s sklepom In 32/2008 dovoljena izvršba na ¼ deležu stanovanja vpisanega v vl. št. 4046/12 k.o. B., s parc. št. 444/14 k.o. B., ki je v lasti dolžnika C.C., tožnik pa je na isti nepremičnini zemljiško knjižni lastnik do ½. Glede na določbo 1. odstavka 64. člena ZIZ, tožnik ki na predmetu izvršbe nima zatrjevane lastninske pravice, nima niti verjetnega izgleda za uspeh v zadevi želene vložitve ugovora tretjega v izvršilnem postopku In 32/2008. Zato po presoji tožene stranke ni smotrno dodeljevati tožniku želeno brezplačno pravno pomoč.
Tožnik v tožbi navaja, da je izpodbijana odločitev nepravilna. Zatrjuje, da sicer res ni lastnik ¼ nepremičnine, ki je predmet izvršbe In 32/2008 in da tudi ni dolžnik. Pojasnjuje, da stanovanje, katerega ¼ je predmet izvršbe ni razdeljeno, uporablja v celoti sam in sam nosi tudi vse na stanovanje pripadajoče stroške. Zato želi vložiti ugovor tretjega oziroma uveljavljati priposestvovanje lastninske pravice v izvršilnem postopku. V nadaljevanju navaja dejstva in okoliščine zaradi katerih meni, da je s priposestvovanjem pridobil lastninsko pravico na celotnem stanovanju. Toženi stranki očita, da je nepravilno tolmačila njegovo prošnjo. Meni, da bi mu morala omogočiti vsaj pravno pomoč v obliki dodelitve odvetnika za pravno svetovanje. Ker si sam pravnega svetovanja ne zmore plačati, pravno pomoč pa potrebuje pred odredbo o prodaji ¼ deleža stanovanja, je prepričan, da izpodbijana odločitev, ki je zanj neugodna in nepravična, ni pravilna. Sodišču zato predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in mu omogoči uveljavitev pravice do brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka, ki odgovora na tožbo ni podala je sodišču predložila spis z opr. št. Bpp 432/2011. Tožba ni utemeljena.
Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita saj ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v predloženem spisu. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/07 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: V obravnavani zadevi je tožena stranka odločila le o prošnji tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaprošene za vložitev ugovora tretjega v izvršilnem postopku opr. št. In 32/2008, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Kopru.
Pogoji in rok za vložitev ugovora so določeni v 64. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 z zadnjo sprem. in dopolnitvijo št. 26/11 Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ-1, v nadaljevanju ZIZ). Po navedeni določbi lahko, kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, do konca izvršilnega postopka vloži ugovor (1. in 2. odstavek 64. člena). Po 4. odstavku 64. člena ZIZ se šteje, da ugovor ni utemeljen, če ugovor ni obrazložen ali če ni verjetno izkazana pravica.
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da tožnik ni lastnik ¼ stanovanja, ki je predmet izvršbe In 32/2008. Tožnikove navedbe v prošnji, da je edini lastnik stanovanja torej tudi tiste ¼, ki je predmet izvršbe, namreč nimajo podlage v podatkih zemljiške knjige.
Ker tožnik v tožbi ni navajal podatkov, iz katerih bi lahko izhajalo, da je lastninsko pravico priposestvoval tudi na deležu, ki je predmet izvršbe, niti podatkov o morebiti kakšni drugi stvarno pravni ali obligacijski pravici, zaradi katere izvršba ni bila dopustna, je neutemeljen tožbeni očitek, da tožena stranka njegove prošnje ni pravilno obravnavala. Po oceni sodišča je tožena stranka ob upoštevanju podatkov navedenih v tožnikovi prošnji, z izpodbijano odločbo lahko presojala le ali tožnik kljub neizkazanemu lastništvu na predmetu izvršbe, uspe z ugovorom opredeljenim v 64. členu ZIZ. Ker dejstvo, da tožnik ni lastnik deleža, ki je predmet izvršbe niti za tožnika ni sporno, ob upoštevanju določb 4. odstavka 64. člena ZIZ tudi po presoji sodišča tožena stranka ni imela podlage za ugotovitev, da ima tožnik v zadevi želenega ugovora v izvršilnem postopku verjetne izglede za uspeh in da je zato vlaganje takšnega ugovora razumno (24. člen ZBPP).
Brez dejanske podlage v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 25.6.2011 pa je tožbena trditev, da bi morala tožena stranka zato, ker je tožnik zatrjeval, da je lastnik deleža, ki je predmet izvršbe, tožniku dodeliti brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja v zvezi s priposestvovanjem lastninske pravice na navedenem deležu. V prošnji se tožnik na priposestvovanje ni skliceval in v njej niti ni izkazoval podatkov, iz katerih bi izhajala takšna pridobitev lastninske pravice.
Ob neizpolnjevanju pogoja določenega v 24. členu ZBPP, na izpodbijano odločitev ne morejo vplivati niti težke finančne in socialne razmere tožnika. Zato tudi v tem upravnem sporu tožnik ne more uspeti z navedbami, ki se nanašajo na njegovo starost in slabo finančno stanje.
Na podlagi navedenega je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena ZUS-1.