Jedro

Ker je kljub pravilnemu pravnemu pouku, da je pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo dopustno vložiti v 15 dneh, tožnik pritožbo vložil prepozno, jo je toženec v predsodnem postopku kot prepozno zakonito zavrgel.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo sklepa tožene stranke št. ... z dne 17. 4. 2014, ker je presodilo, da je pravilen in zakonit. S sklepom je bila namreč zavržena pritožba zoper sklep Območne enote A. št. ... z dne 3. 3. 2014, s katerim je bila kot prepozna prav tako zavržena pritožba, vložena zoper odločbo iste št. z dne 23. 12. 2013 o priznani pravici do starostne pokojnine v znesku 527,75 EUR na mesec od 31. 12. 2013 dalje.

2. Zoper zavrnilno sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo.

Sklicuje se na Evropsko socialno listo, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o splošnem upravnem postopku, našteva številne člene Ustave RS ter sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.

Meni, da so s sodbo kršene pravne norme navedenih predpisov, sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, da postopek ni garantiral niti minimalnega standarda za pravično, nepristransko in pošteno sojenje, in da sojenje ni bilo javno. Za zastopanje pred sodiščem je pooblastil B.B., vendar ga je sodišče brez obrazložitve zavrnilo in odstranilo iz sodne dvorane. Povzema 23. člen in 26. člen Ustave RS. Predlaga odpravo izpodbijane sodbe, izračun razumne pokojnine, ki mora biti enaka za vse, ki so delali pod enakimi pogoji, plačilo razlike za nazaj ter zastopanje po pooblaščencu B.B..

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

5. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

6. Pred sodiščem prve stopnje ni prišlo niti do smiselno uveljavljane kršitve iz 13. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Protispisno je pritožnikovo zatrjevanje, da obravnava pred sodiščem prve stopnje ni bila javna. Iz zapisnika z dne 4. 11. 2015 ne izhaja, da bi sodišče javnost izključilo. Ravno nasprotno! Ker lahko stranke v sodno socialnih sporih zastopajo le kvalificirani pooblaščenci, torej odvetniki ali osebe, ki imajo opravljeni pravniški državni izpit, je bilo pooblaščencu B.B., ki teh pogojev ne izpolnjuje pojasnjeno, da tožnika ne more zastopati, da pa lahko prisostvuje naroku kot javnost. Dejstvo, da drugih oseb na obravnavani ni bilo, pa ne pomeni, da bi bila javnost izključena, kot si zmotno razlaga pritožnik.

7. V predmetni zadevi ni podana niti kršitev iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Za to kršitev gre le, če sodišče med postopkom ne bi uporabilo kakšne določbe ZPP ali bi jo uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Tretji odstavek 87. člena ZPP, po katerem je lahko pred vrhovnim, višjim in okrožnim sodiščem (takšen položaj ima prvostopenjsko delovno in socialno sodišče) pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki ima pravniški državni izpit, je uporabljen povsem pravilno. Pravno irelevantno pa je pritožnikovo zatrjevanje, da lahko pred Evropskim sodiščem za človekove pravice stranko zastopa vsakdo.

Do zakonske ureditve o zastopanju strank po kvalificiranem pooblaščencu v postopkih pred sodišči, se je že opredelilo tudi Ustavno sodišče RS. Ocenilo je, da obvezno pravno zastopanje pripomore k povečanju kakovosti sojenja, razvoju sodne prakse, k razbremenitvi sodišč, pospešitvi postopkov itd., saj so vloge, ki jih sestavijo osebe z ustrezno pravno izobrazbo v primerjavi z laičnimi vlogami strank, preglednejše in kakovostnejše(1).

Da lahko h kvalitetnemu sojenju pripomore zastopanje po kvalificiranih pravnih strokovnjakih, nenazadnje kaže prav tožnikova laična pritožba. Do povsem pavšalnega sklicevanja na mednarodne pravne akte, golega naštevanja številnih členov Ustave RS in nekaterih procesnih ter materialnih zakonov se sodišču v tem pritožbenem postopku preprosto ni mogoče, niti se mu ni potrebno posebej opredeljevati.

8. Sicer pa je z izpodbijano sodbo utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek na odpravo sklepa št. ... z dne 17. 4. 2014. Z njim je tudi po presoji pritožbenega sodišča zakonito zavržena pritožba zoper sklep št. ... z dne 3. 3. 2014 o prav tako zavrženi pritožbi, vloženi zoper prvostopenjsko odločbo ... z dne 23. 12. 2013. Slednja odločba, s katero je tožniku priznana pravica do starostne pokojnine v znesku 527,75 EUR na mesec od 31. 12. 2013 dalje, je že pravnomočna.

9. Ob dejanski ugotovitvi, da je bil tožniku sklep z dne 3. 3. 2014 o zavrženju pritožbe vročen 7. 3. 2014, se je pritožbeni rok zoper takšno procesno odločitev iztekel 24. 3. 2014. Ker je kljub pravilnemu pravnemu pouku, da je zoper navedeno procesno odločitev pritožbo dopustno vložiti v 15 dneh, tožnik pritožbo vložil šele 28. 3. 2014, jo je tožena stranka v predsodnem postopku na temelju 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZUP), kot prepozno zakonito zavrgla. Prvostopenjsko sodišče je ob presojanju zakonitosti sklepa z dne 17. 4. 2014 torej pravilno zaključilo, da je izpodbijana procesna odločitev zakonita in na temelju 1. odstavka 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004; v nadaljevanju ZDSS-1), tožbeni zahtevek na njeno odpravo utemeljeno zavrnilo. Iz istih dejanskih in pravnih razlogov tudi pritožba ne more biti uspešna.

10. Preostala pritožbena izvajanja, ki pomenijo nestrinjanje z višino odmerjene starostne pokojnine, ne morejo biti upoštevna. Prvostopenjska odločba o odmeri starostne pokojnine z dne 23. 12. 2013 je že pravnomočna. O višini pravnomočno priznane pokojninske dajatve zato v tem pritožbenem postopku ni dopustno razpravljati niti meritorno razsojati.

11. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Npr. v odločbi opr. št. U-I-609/07.