Jedro

Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da so v predmetni zadevi izpolnjeni pogoji za odvzem otroka staršema in namestitev slednjega v zavod. Sodišče je namreč sledilo mnenju CSD in izvedenke s področja socialnega varstva, ki je ugotovila, da starša nista sposobna poskrbeti za koristi otroka, ne da bi mu nastajala nadaljnja škoda.

Sodišče druge stopnje nadalje v celoti povzema zaključke sodišča prve stopnje, da je primerno, da vikende, praznike, počitnice in druge proste dneve mladoletnik preživlja pri svojih starih starših,

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v VII. točki izreka razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter se v drugem odstavku I. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje na koncu stavka "pika" nadomesti z "vejico" in doda besedilo:"razen v času, ko bodo določeni stiki s staršema."

II.V preostalem delu se pritožba nasprotne udeleženke zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Udeleženci postopka krijejo sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka ml. otroka odvzelo staršema in ga namestilo v Strokovni center Mladinski dom Maribor, kjer je nameščen na podlagi sklepa Okrožnega sodišča na Ptuju, II N 242/2024 z dne 17. 4. 2025 na podlagi začasne odredbe. Nadalje je odločilo, da vikende, praznike, počitnice in druge proste dneve ml. otrok preživlja pri prvem in drugem predlagatelju (v nadaljevanju pri starih starših). V II. točki izreka je odločilo, da ukrep namestitve v zavod traja do polnoletnosti ml. otroka, to je do vključno 9. 10. 2027, v III. točki izreka je odločilo o preživninski obveznosti staršev, v IV. točki izreka pa je staršema ml. otroka omejilo starševsko skrb v delu, ki se nanaša na skrb za otrokovo življenje in zdravje, njegovo vzgojo, varstvo in nego, nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje ter obveznosti in pravice, ki se nanašajo na zastopanje in na razpolaganje s preživnino ter upravljanje z računom. Glede slednjega je ml. A. A. postavilo pod skrbništvo in za skrbnika imenovalo otrokova stara starša. V VI. točki izreka je odločilo, da ukrep omejitve starševske skrbi in postavitev ml. otroka pod skrbništvo traja do otrokove polnoletnosti, to je do 9. 10. 2027. V VII. točki izreka je odločilo, da stiki med ml. otrokom in staršema potekajo po predhodnem dogovoru med staršema, skrbnikom, Centrom za socialno delo Spodnje Podravje Ptuj in strokovnim centrom Mladinski dom Maribor, skladno z načelom varstva pravic in koristi mladoletnih otrok. V VIII. točki izreka je delno zavrnilo predlog CSD Spodnje Podravje, ki se nanaša na določitev preživninske obveznosti ter predlog nasprotne udeleženke za izvršbo zaradi odvzema otroka prav tako je zavrnilo predlog za povrnitev izplačane preživnine ter predlog predlagateljev za povračilo neupravičeno prejetih otroških dodatkov (IX. - XI. točka izreka). O stroških postopka je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, razen stroške sodne takse za izdajo začasne odredbe, ki so jo dolžni plačati predlagatelji.

2.Zoper odločitev se pritožuje nasprotna udeleženka - mama ml. otroka. Meni, da je dejansko stanje napačno ugotovljeno. Sodišče je spregledalo travmatičen odvzem otroka materi in očetovo neprimernost, ko je otrok bil aprila 2024 na silo odpeljan od mame. Do takrat je bil A. A. uspešen učenec, zanj je nasprotna udeleženka ustrezno skrbela, imel je urejeno življenje. Oče je odvisnik in ni sposoben skrbeti za otroka, kar je ugotovila tudi izvedenka. Sodišče je spregledalo, da je vzrok otrokove stiske in učnega uspeha zavračanje očeta, ki se ni odzival na otrokove klice in sporočila, kar je povzročilo A. A. anksioznost, umik vase in popolno izgubo motivacije za šolo. Otrok je deležen manipulacije in odtujevanja s strani starih staršev, ki otrokove stiske niso ustrezno prepoznali. Namesto, da bi mu nudili podporo in ga spodbujali k ohranjanju stikov z mamo kot edino stabilno osebo v njegovem življenju, so situacijo izkoristili za sistematično odtujevanje. Sodišče ni prepoznalo pravega vzroka za otrokovo ogroženost. Otrokov učni neuspeh ni posledica maminega domnevnega neustreznega starševstva, ampak indoktrinacije in manipulacije s strani starih staršev, ki otroka ogrožata. Mnenje izvedenke ni ustrezno, saj je tudi slednja spregledala, da se je učni uspeh ml. otroka katastrofalno poslabšal v obdobju po aprilu 2024, ko je bival pri starih starših. Izpodbijani sklep se ne da preizkusiti, zato je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP. Sodišče je na podlagi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo. Podana je kršitev načela največje koristi otroka. Odločitev, da se otrok med vikendi in počitnicami namešča k starim staršem, ki so aktivni izvajalci starševskega odtujevanja, je v nasprotju z največjo koristjo otroka, saj stari starši niso otrokov varni pristan, temveč vir dodatne škode za otrokov razvoj. Stike z njima je potrebno omejiti. Sodišče je preveliko težo dalo otrokovi izraženi volji, da noče k materi, pri tem pa sodna praksa opozarja, da indoktrinirani volji otroka, ki je posledica manipulacije enega od staršev, ni mogoče priznati relevantnosti. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 47085/2015. Meni, da otrokova volja ni svobodna, ampak je produkt strahu, zvestobe in pritiska. Nadalje se ne strinja z odločitvijo o stikih. Stari starši namreč stike preprečujejo in sodišče bi slednje moralo sankcionirati, ne pa legitimirati z dodelitvijo skrbništva. Meni, da je potrebno postaviti novega sodnega izvedenca, ki bo podal mnenje o prisotnosti sindroma starševskega odtujevanja pri ml. A. A. . Sodišče prve stopnje je dogajanje od aprila 2024 narobe interpretiralo in ovrednotilo. Nasprotna udeleženka je ravnala s skrajno odgovornostjo, v skladu s pravnim redom, vložila je predlog za izdajo začasne odredbe, zahtevala je takojšnjo vrnitev ml. otroka, čemur je sodišče ugodilo, vendar začasna odredba nikoli ni bila izvršena. Namesto, da bi očeta in stare starše sankcioniralo, je njihovo ignoriranje sodne odločbe nagradilo s tem, da je predlog nasprotne udeleženke za izvršbo zaradi odvzema otroka zavrnilo. Sodišče ni opravilo lastne presoje, ali je dejansko otroku v korist, da je med vikendi nameščen pri starih starših, sklicevalo se je zgolj na mnenje izvedenke. Pravica do stikov s starši je namreč primarna in je temeljna za ohranitev vezi in zdrav razvoj otroka. Nenazadnje sodišče samo ugotavlja, da si otrok želi stikov z mamo, samo pa ustvarja situacijo, v kateri za stike praktično ni časa ter aktivno preprečuje uresničitev otrokove lastne želje in potrebe, ignorira konflikt interesov med starimi starši in materjo. Sodišče tudi ne pojasni, zakaj je v največjo korist otroka izključitev matere iz otrokovega prostega časa. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.V odgovoru na pritožbo se predlagatelji in zakoniti udeleženec zavzemajo za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglašajo stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen in 366. člen ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).

6.Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi izreklo ukrep odvzema otroka staršem po 174. členu Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ, saj je ocenilo, da je otrok v matični družini ogrožen in je mogoče le z odvzemom v zadostni meri zavarovati njegove koristi. Pri tem je ocenilo, da so, vsaj s strani matere, podane okoliščine, ki kažejo, da se bo lahko v določenem času ponovno vzpostavilo stanje, da bo slednja prevzela skrb za njegovo vzgojo in varstvo. Otroka je namestilo v zavod, kjer je nameščen že od 17. 4. 2025. Nadalje je staršema omejilo starševsko skrb (171. člen DZ) in v skladu s tretjim odstavkom 174. člena DZ omejilo pravico do stikov z otrokom (173. členom DZ).

7.Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da so v predmetni zadevi izpolnjeni pogoji za odvzem otroka staršema in namestitev slednjega v zavod. Sodišče je namreč sledilo mnenju CSD in izvedenke s področja socialnega varstva, ki je ugotovila, da starša nista sposobna poskrbeti za koristi otroka, ne da bi mu nastajala nadaljnja škoda.

8.Sodišče prve stopnje je imelo v uvidu, da gre za šestnajstletnega otroka, ki lahko sam izrazi svojo voljo, zato nima prav pritožba, da njegove volje ni mogoče upoštevati, ker slednja ni svobodna in je produkt strahu, zvestobe in pritiska starih staršev. Pritožba navaja sodno odločbo VS RS I Ips 47085/2015, ki s predmetno zadevo ni primerljiva, saj se je tam obravnavalo otroka v starosti osem oziroma enajst let. V predmetni zadevi pa je 16 letni otrok - mladostnik jasno pojasnil, da se čuti ogroženega s strani partnerja njegove mame, in da se na dom mame ne želi vrniti.

9.V predmetni zadevi ni relevantno vztrajanje nasprotne udeleženke, da je potrebno odvzeti otroka predlagateljem, ker je bil otrok protipravno odpeljan iz njenega okolja. Dogodki, na katere se slednja sklicuje, so se odvijali v mesecu aprilu 2024, zatem pa je otrok s sklepom sodišča prve stopnje bil nameščen v zavod, saj je bilo predvsem zaradi učnih in vzgojnih težav potrebno, da se slednjega namesti v institucionalno varstvo, kjer je deležen strukturiranega okolja z jasno postavljenimi pravili, omejitvami, dolžnostmi in pričakovanji ter kjer je deležen ustrezne strokovne pomoči.

10.Sodišče druge stopnje nadalje v celoti povzema zaključke sodišča prve stopnje, da je primerno, da vikende, praznike, počitnice in druge proste dneve mladoletnik preživlja pri svojih starih starših, ki so mu postavljeni tudi za skrbnika, v obsegu omejitve starševske skrbi staršema ml. otroka, kot izhaja iz drugega odstavka I. točke izreka, saj so stari starši tisti, ki po oceni sodišča, ki povzema izvedensko mnenje in sledi CSD, prepoznavajo koristi otroka in vedo odgovorno poskrbeti za njegove vsakodnevne potrebe. Sicer pa jima ml. otrok zaupa, ju spoštuje in ima z njima vzpostavljen trden, stabilen in odgovoren odnos. Pri tem ni za spregledati, da je otrok svoje otroštvo preživel prav s starima staršema, kjer ima občutek pripadnosti in sprejetosti.

11.Nasprotno, v družini predlagateljice ml. otrok izraža negotovost, napetost z odnosom s partnerjem svoje mame, slednja pa tudi nima uvida v potrebe otroka, svoje potrebe postavlja pred potrebe otroka in meni, da je potrebno, da se otrok spremeni in da mora biti on tisti, ki mora z njo vzpostaviti stik. Takšno ravnanje matere je po oceni sodišča druge stopnje ne le nekoristno, ampak škodljivo in ogrožajoče za ml. otroka, ki v družini svoje mame ne vidi varnega zatočišča in se v to okolje po lastni izjavi tudi ne želi vrniti.

12.Glede na obrazloženo sodišče druge stopnje v celoti povzema zaključke sodišča prve stopnje, da je otrok v družini oziroma pri nasprotni udeleženki ogrožen in da so le z odvzemom otroka v zadostni meri zavarovana njegove korist, zato v celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da otrok ostane nameščen v strokovnem centru Mladinski dom Maribor, vikende, praznike, počitnice in druge proste dneve pa preživlja pri svojih starih starših. Sodišče je tudi pravilno otroka postavilo pod skrbništvo starih staršev, v obsegu, v katerem je starševsko skrb slednjima omejilo (IV. in V. točka izreka izpodbijanega sklepa), saj stara starša za otroka ustrezno skrbita in prepoznavata njegove potrebe ter se ob tem tudi zavedata svojih omejitev.

Ureditev izvajanja stikov med ml. otrokom in staršema

13.Sodišče prve stopnje je v 21. točki obrazložitve zaključilo, da še niso podani pogoji za odvzem starševske skrbi staršema v celotnem obsegu, saj še vedno obstaja pozitivna prognoza, da bi lahko starša, oziroma mama ponovno prevzela skrb za vzgojo in varstvo otroka, nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje ter za njegovo zastopanje. Nadalje iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje kot tudi iz mnenja izvedenke izhaja, da si otrok stikov z mamo želi. Izvedenka je zapisala, da priporoča, da se ml. otrok z mamo srečuje redno, večkrat tedensko, prav tako stiki po telefonu naj potekajo na dnevni ravni. Nadalje predlaga, da se stiki med mamo ne le vzpostavijo, ampak da se tudi izvršujejo kontinuirano in s časoma tudi širijo. Pri tem ni za spregledati, da mama ves čas navaja, da stike med njo in ml. otrokom ovirajo prav stari starši.

14.Nesporno pa iz spisovnih podatkov izhaja, da mati ml. otroka ni sposobna sama od sebe vzpostaviti stika z otrokom, zato odgovornost za izvajanje stikov, povsem zmotno, prelaga na ml. otroka.

15.Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je natančnost opredelitve izvajanje stikov v izreku sodne odločbe odvisno od zmožnosti medsebojne komunikacije udeležencev postopka (v konkretnem primeru matere z otrokom in starimi starši otroka). V primerih, ko se udeleženci zmorejo dogovarjati o stikih, oziroma ko stopnja soglasja med njima to dopušča, je lahko okvir stikov določen tudi nekoliko bolj ohlapno. Če pa nivo komunikacije med udeleženci postopka ni ustrezna in ni možnosti sprotnega dogovarjanja o stikih, mora sodišče stike urediti tako, da je povsem jasno, na kakšen način se ti izvajajo (kdaj, kje, kolikokrat in koliko časa, kdo otroka pripelje na stik ipd.), zato da med njima o tem vprašanju ne more biti več spora ali dvoma.¹ V konkretnem primeru pa presplošna ureditev stikov, vodi v njihovo neizvajanje in s tem v odtujitev otroka od matere, kar je za otrokov razvoj ogrožujoče.

16.Glede na navedeno sodišče druge stopnje zaključuje, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je stike med ml. otrokom in staršema oz. mamo, določilo na način, da slednji potekajo po predhodnem dogovoru med staršema, skrbnikoma, Centrom za socialno delo Spodnje Podravje Ptuj in strokovnim centrom Mladinski dom Maribor, v nasprotju z načelom varstva pravic in koristi mladoletnih otrok. Izvajanje takšnih stikov je nedoločeno. Celoten postopek pa je pokazal, da tako mati kot ml. otrok potrebujeta natančno določitev in način izvajanja stikov, s čemer tudi ne bo prišlo (do zatrjevanega) preprečevanja stikov s strani starih staršev, s katerimi pritožnica nesporno ni v dobrih odnosih oz. odnosih, ki bi omogočali ustrezno komunikacijo.

17.Takšno stanje, ko je otrok tako rekoč brez stikov z mamo, je po oceni sodišča druge stopnje za otroka ogrožajoče. Nenazadnje si ml. otrok stike z mamo želi, ne želi pa si stikov v prisotnosti njenega partnerja.