Jedro

V zadevnem postopku se skladno s prvim odstavkom 21. člena ZOdvT vrednost predmeta za odmero odvetniške nagrade ugotavlja na način, določen v zakonu, ki ureja sodne takse, saj ne gre za primer, ko bi ZodvT določal drugače.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (v 2. odstavku izreka) spremeni tako, da se znesek 881,94 EUR nadomesti z zneskom 430,60 EUR.

2. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 102,12 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 8 dni po prejemu sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu odločilo, (1.) da se umik tožbe vzame na znanje in se postopek ustavi in (2.) da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 881,94 EUR v roku 8 dni, po preteku paricijskega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila tožena stranka in sicer zgolj zoper stroškovni del. Predlagala je, da sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se odmerjeni stroški iz zneska 881,94 EUR znižajo na 430,60 EUR in da se v presežku stroškovni zahtevek tožeče stranke zavrne, hkrati pa da pritožbeno sodišče tožeči stranki naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka tožene stranke, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po izteku 8 dnevnega paricijskega roka dalje do plačila. Navedla je, da se pritožuje le za znesek, ki presega 430,60 EUR ter da upoštevanje takse in zneska dvakrat po 20 EUR ni sporno. V obrazložitvi ni prikazan očitno upoštevani znesek nagrade za predlog za izdajo začasne odredbe (tar. št. 3461), vendar je iz seštevka sklepati, da je sodišče nepravilno priznalo znesek 126,70 EUR, nepravilno je obračunana tudi nagrada za postopek (tar. št. 3100) v znesku 419,00 EUR. V prvem odstavku 21. člena Zakona o odvetniški tarifi je določeno, da se, v kolikor se nagrada odmerja po vrednosti, vrednost predmeta ugotavlja na način, določen v zakonu, ki ureja sodne takse, če s tem zakonom ni določeno drugače. Evidentno zakon nima nobene drugačne določbe, torej velja za vrednotenje v sporu zaradi motenja posesti 29. člen ZST-1. Po 1. točki prvega odstavka 29. člena ZST-1 se v sporih zaradi motenja posesti kot vrednost zahtevka vzame znesek v višini 2.500,00 EUR, ki predstavlja osnovo za obračun stroškov. Upoštevajoč navedeno bi sodišče toženi stranki v plačilo lahko naložilo največ 430,60 EUR.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V konkretnem postopku (ki se je začel z vložitvijo tožbe zaradi motenja posesti in predloga za izdajo začasne odredbe dne 11.3.2010) je kot pravno podlago glede odločitve o stroških potrebno uporabiti Zakon o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 s spremembami, v nadaljevanju ZOdvT) in Zakon o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/2008, v nadaljevanju ZST-1). Pritožba pravilno opozarja, da se v zadevnem postopku skladno s prvim odstavkom 21. člena ZOdvT vrednost predmeta za odmero odvetniške nagrade ugotavlja na način, določen v zakonu, ki ureja sodne takse, saj ne gre za primer, ko bi ZodvT določal drugače. ZST-1 v prvem odstavku 19. člena določa, da se sodne takse plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv, oziroma od vrednosti, določene po tem zakonu. Nadalje ZST-1 v 1. točki 29. člena eksplicitno določa, da se kot vrednost zahtevka za odmero takse v sporih zaradi motenja posesti vzame znesek v višini 2.500,00 EUR.

Upoštevajoč prvi odstavek 21. člena ZodvT ter 1. točko 29. člena ZST-1 vrednost predmeta odvetniške storitve, glede na katero se nadalje odmerja višina nagrade, znaša 2.500,00 EUR. V konkretnem primeru se v skladu s tar. št. 3100 (nagrada za postopek) nagrada odvetnika (v skladu z 12. členom ZodvT ter prilogo k temu členu, ki določa da pri vrednosti predmeta 2.500,00 EUR in količniku 1,0 znaša nagrada 105,00 EUR) obračuna s količnikom 1,3, torej znaša 135,50 EUR (105,00 EUR X 1,3). Nadalje se v skladu s tar. št. 3461 (nagrada za predlog za izdajo začasne odredbe) nagrada odvetnika obračuna s količnikom 0,3 in tako znaša 31,50 EUR (105,00 EUR X 0,3). V kolikor prištejemo še neizpodbijana zneska stroškov postopka 2 X 20,00 EUR dobimo znesek 208,00 EUR, kar povečano za 20% DDV (tar. št. 6007) znaša 249,60 EUR. Ko temu znesku prištejemo še takso v višini 181,00 EUR, dobimo znesek 430,60 EUR, kar predstavlja pravilno izračunano vsoto stroškov postopka, ki jo je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki. Ker je pritožba utemeljena in je sodišče prve stopnje stroške postopka presodilo napačno, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot je razvidno iz 1. točke izreka (skladno s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP).

6. Ker je toženka s pritožbo v celoti uspela, ji je tožnica dolžna povrniti specificirane stroške, ki so ji nastali v zvezi s pritožbenim postopkom (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP). Vrednost predmeta odvetniške storitve znaša 451,34 EUR (gre za sporni izpodbijani znesek), torej znaša pri količniku 1,0 nagrada 30 EUR (12. člen ZOdvT). V skladu s tar. št. 3210 (nagrada za postopek z rednimi pravnimi sredstvi) se nagrada odvetnika obračuna s količnikom 1,6 in tako znaša 48,00 EUR (30,00 EUR X 1,6). V skladu s tar. št. 6002 pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev predstavlja 9,60 EUR (20% nagrade, se pravi 48,00 EUR x 0,2). Kar povečano za 20% DDV (v višini 11,52 EUR – tar. št. 6007) v seštevku znaša 69,12 EUR. Prištevši sodno takso v višini 33,00 EUR je tožnica toženki dolžna povrniti 102,12 EUR stroškov pritožbenega postopka.

7. O pritožbi je skladno s prvim odstavkom 366.a člena ZPP odločila sodnica posameznica.