Jedro

Dobitek na TV kvizu ... ni dobitek od iger na srečo v smislu ZIS, ampak javna obljuba nagrade v smislu ZOR, zato se zanj plača davek od osebnih prejemkov po Zakonu o dohodnini.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 25. 11. 2002, s katero je bila kot neutemeljena zavrnjena njegova pritožba proti odločbi Davčnega urada ... z dne 6. 9. 2002. Z njo je bila tožniku za leto 2001 odmerjena dohodnina v znesku 3.980.601 SIT od osnove v višini 11.423.621 SIT, v katero je bil vštet tudi prejemek v znesku 6.512.568 SIT, ki je bil tožniku izplačan kot dobitek na kvizu ... in obdavčen kot nagrada oziroma drug prejemek, od katerega se plačuje davek od osebnih prejemkov po 4. alineji prvega odstavka 15. člena Zakona o dohodnini (ZDoh) po 25% stopnji (četrti odstavek 18. člena ZDoh).

2. Sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke, da pri izplačilu dobitka na televizijskem kvizu ..., ne gre za dobitek ,dosežen z igro na srečo v smislu Zakona o igrah na srečo (ZIS), ampak za javno obljubo nagrade v smislu 229. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) in posledično za obdavčljiv prejemek po 4. alineji prvega odstavka 15. člena v povezavi z drugim odstavkom 16. člena ZDoh, od katerega se plačuje davek od osebnih prejemkov po 25% stopnji (četrti odstavek 18. člena ZDoh).

3. Tožnik vlaga revizijo (prej pritožbo) zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja; predlaga, da se reviziji ugodi in izpodbijana sodba razveljavi. Navaja, da gre pri obravnavanem kvizu za nagradno tekmovanje, torej za igro na srečo (vprašanja so neznana, kandidat nima sodelavcev, pomemben je način izbire); zato je stališče sodišča prve stopnje oziroma tožene stranke, da gre za enostransko obligacijo razpisovalca nagrade oziroma za intelektualno storitev, napačno.

4. Odgovori na revizijo niso bili vloženi.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče ob vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1 obravnavajo po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih ko je pravnomočna sodba po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne ter dovoljene po določbah ZUS obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba šteje kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1.1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po prvem odstavku 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75.člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njem navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je revizijsko sodišče v obravnavani zadevi tudi opravilo revizijski preizkus.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je tudi sodišče prve stopnje, glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katero je revizijsko sodišče vezano in po določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni pristojno presojati njegove pravilnosti, pravilno presodilo, da izplačana nagrada na TV kvizu ... (POP TV) ni dobitek od iger na srečo v smislu določb ZIS, za katero je z Zakonom o davkih občanov (ZDO) določena 15% stopnja davka na dobitke od iger na srečo, ampak gre za javno obljubo nagrade v smislu prvega odstavka 229. člena ZOR in s tem za druge prejemke, vključno z nagradami in podobnimi prejemki v smislu 4. točke prvega odstavka 15. člena v povezavi s 5. točko prvega odstavka 16. člena od katerih se plačuje davek od osebnih prejemkov po 25% stopnji (četrti odstavek 18. člena ZDoh). Takšno stališče pa je bilo že sprejeto v praksi Vrhovnega sodišča (sklep II Ips 233/2003 z dne 22. 4. 2004 ter sodba I Up 810/2001 z dne 21. 9. 2004).

9. Sodelovanja na kvizu ... ni mogoče obravnavati po določbah ZIS iz razlogov, ki jih je pravilno navedlo in obrazložilo že sodišče prve stopnje, saj predmetnega kviza ni mogoče uvrstiti niti med klasične igre na srečo po 10. členu ZIS (številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, lota, športne napovedi, športne stave, srečelovi in druge podobne igre) niti med posebne igre na srečo po 53. členu zakona (igre, ki jih igralci igrajo drug proti drugemu, igre s kroglico, igre z igralnimi kartami, ki se igrajo proti igralnici, igre s kockami, igre na igralnih panojih, igre na igralnih avtomatih, stave). Že tožena stranka pa je v izpodbijanem upravnem aktu pravilno ugotovila, da upravičencem kviza ni potrebno vložiti denarnega vložka za sodelovanje pri kvizu, da izid igre tudi ni odvisen od naključja ali kakšnega negotovega dogodka. Vsak udeleženec namreč vpliva na izid igre, saj odgovarja na vprašanja po svojih zmožnostih ter tako sam vpliva na možnost dobitka.

10. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno presodilo, da gre pri obravnavanem kvizu za javno obljubo nagrade po določbah prvega odstavka 229. člena ZOR. Po navedeni zakonski določbi z javnim razpisom dana obljuba nagrade tistemu, ki opravi določeno dejanje, dosežen kakšen uspeh ali se znajde v določenem položaju, ali obljuba, dana pod kakšnim drugim pogojem, veže tistega, ki jo je dal, da jo mora izpolniti. Iz citirane določbe izhaja, da se lahko na določbe ZOR o javni obljubi nagrade sklicuje vsak tisti, ki opravi določeno dejanje ali doseže kakšen uspeh, ki je bil pogoj za to nagrado s strani tistega, ki je to obljubo dal z javnim razglasom. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje takšna tudi situacija glede TV kviza ..., ko je TV AA z javnim razglasom obljubila nagrado tistemu, ki bo po pogojih tega kviza prvi oziroma pravilno odgovoril na določena vprašanja, torej opravil določena dejanja oziroma dosegel določen uspeh s pravilnimi odgovori na zastavljena vprašanja. Gre torej za civilno pravno razmerje, zato je dobitek na takšnem kvizu potrebno davčno pravno obravnavati kot nagrado oziroma drug prejemek v smislu 4. točke prvega odstavka 15. člena v povezavi s 5. točko prvega odstavka 16. člena ZDoh, od katerega se plačuje davek od osebnih prejemkov po zakonski določeni stopnji 25% (četrti odstavek 18. člena ZDoh). Zato je bilo materialno pravo v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeno.

11. Preostali tožnikovi ugovori so ugovori dejanske narave. Revizijsko sodišče jih glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni preizkušalo.

12. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 92.člena ZUS-1 revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno, saj je presodilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katero revizijsko sodišče pazi po uradni dolžnosti.