Jedro

Tožnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper delno sodbo na podlagi pripoznave, saj ji je bilo v celoti dosojeno tisto, kar je zahtevala v 1. in 2. tč. tožbenega zahtevka, v preostalem delu tožbenega zahtevka pa še ni bilo odločeno. Izpodbijana delna sodba na podlagi pripoznave tako nima dela, ki bi bil za tožnico neugoden. Zmotno je stališče tožnice, da bi tožena stranka morala tožbeni zahtevek pripoznati v celoti. Možna je tudi delna pripoznava in zato tudi delna sodba na podlagi pripoznave.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pogodba o zaposlitvi med strankama tega individualnega delovnega spora sklenjena za nedoločen čas od 15.1.1996 dalje (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnico v 8 dneh po pravnomočnosti sodbe pozove nazaj na delo in ji ponudi v podpis pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za V. tarifno skupino (2. točka izreka).

Zoper takšno delno sodbo na podlagi pripoznave se tožnica pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004). Navaja, da vloga tožene stranke, ki jo je ta naslovila kot "pripoznanje zahtevka in poziv na delo", razen za točko 3., 4. in 5. zahtevka, ni sposobna za obravnavo, saj ne gre za pripoznavo tožbenega zahtevka. Tožena stranka tožbenega zahtevka vsebinsko sploh ne pripoznava, saj ne pripoznava nadaljevanja delovnega razmerja od 1.5.2004 dalje, kar je vsebina 3. in 4. točke tožbenega zahtevka, ta del tožbenega zahtevka pa je tudi neposredno vezan na zahtevek za transformacijo delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas. Tožena stranka ne more razpolagati s tistim delom tožbenega zahtevka, ki je neposredno vezan na delovno razmerje za nedoločen čas, zaradi česar ni mogoče izdati delne sodbe. V kolikor tožena stranka pripoznava, da je bilo delovno razmerje sklenjeno na nedoločen čas in da še vedno traja, potem delovna doba tožnici ne more biti prekinjena, gredo pa ji tudi vse plače in davki. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, zato bi o preostalem delu tožbenega zahtevka sodišče prve stopnje lahko izdalo zamudno sodbo. V nadaljevanju tožnica navaja, da tožena stranka s svojim ravnanjem še naprej krši zakon in poizkuša zaobiti pravice, ki gredo tožnici. Tožena stranka bi tožnici morala dati možnost, da z njo sklene drugo pogodbo o zaposlitvi oz. možnost, da pridobi druge pravice na podlagi zakona, če takšne pogodbe ne podpiše. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave razveljavi in zadevo vrne sedišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni dovoljena.

V skladu s prvim odstavkom 343. člena ZPP predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka zavrže prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo. Med drugim je pritožba nedovoljena tudi, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (tretji odstavek 343. člena ZPP).

Pritožnik ima lahko pravni interes samo zoper sodno odločbo, ki je zanj neugodna. Stranka, ki ji je bilo dosojeno vse, kar je zahtevala, nima pravnega interesa za pritožbo zoper takšno sodbo. Z izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave je bilo tožnici v celoti dosojeno tisto, kar je zahtevala v 1. in 2. točki tožbenega zahtevka. Okoliščina, da je tožena stranka pripoznala le del tožbenega zahtevka, ne pomeni, da tožnica lahko izpodbija delno sodbo na podlagi pripoznave, saj o preostalem delu tožbenega zahtevka še ni bilo odločeno. Izpodbijana delna sodba na podlagi pripoznave tako nima dela, ki bi bil za tožnico neugoden, zato tožnica tudi ne more imeti pravnega interesa za pritožbo.

Zmotno je stališče tožnice, da bi tožena stranka morala tožbeni zahtevek pripoznati v celoti. Možna je tudi delna pripoznava in zato tudi delna sodba na podlagi pripoznave.

Prav tako je zmotno stališče tožnice, da bi sodišče prve stopnje o preostalem delu tožbenega zahtevka morala izdati zamudno sodbo, saj je tožena stranka z vlogo izrecno prerekala vsaj 5. točko tožbenega zahtevka.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 352. člena ZPP pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.