Jedro

V stečajno maso dolžnika, ki je podjetnik posameznik, gre vse premoženje, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka, razen stvari in prejemkov iz III. odstavka 104 člena ZPPSL. Premoženje, ki nastane kasneje po začetku stečajnega postopka, pa ne gre v stečajno maso, zato je za terjatve, ki nastanejo kasneje, upnik upravičen vložiti izvršilni predlog.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Stroški pritožbenega postopka so nadaljni stroški izvršilnega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo, ki je bila dovoljena s sklepom z dne 10. 1. 2007 prekinilo z 18. 4. 2005 in v obrazložitvi navedlo, da se je zoper dolžnika 18. 4. 2005 začel stečajni postopek, zato je sodišče na podlagi II. odst. 111. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidacijo ugotovilo prekinitev izvršbe.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil upnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. čl. ZPP. V pritožbi navaja, da je vložil izvršilni predlog 10. 1. 2007, primarno je bila dovoljena izvršba z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na svojem računu, podrejeno pa z rubežem, cenitvijo in prodajo stvari, ki se nahajajo v posesti dolžnika in v njegovem stanovanju ali gospodarskem poslopju. V pritožbi navaja, da je predlog za izvršbo vložil zoper fizično osebo in ne zoper samostojnega podjetnika G. S., zoper katerega je bil 18. 4. 2005 začet stečajni postopek. Tudi pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja je bila sklenjena 1. 6. 2005 s fizično osebo, dolžnikom, in tudi fakture so bile izstavljene fizični osebi. Zato sodišče ne bi smelo izvršilnega postopka prekiniti. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se sklep spremeni tako, da se postopek ne prekine ter da se stroški te pritožbe naložijo v plačilo dolžniku, ali pa da se sklep razveljavi in sodišču naloži, da ponovno odloča o nadaljevanju izvršbe in da se upoštevajo dejstva, ki so navedena v tej pritožbi in da se stroški za poštnino 0,92 EUR, za materialne stroške 4,00 EUR in za sodno takso 47,58 EUR, skupno 52,50 EUR, naložijo v plačilo dolžniku, ali pa da se jih šteje kot nadaljnje izvršilne stroške.

Pritožba je utemeljena.

Upnik je 28. 12. 2006 vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine za izterjavo glavnice v višini 633.645,63 SIT (2.644,16 EUR) z obrestmi in sicer z rubežem denarnih sredstev na dolžnikovem računu za izterjavo naročnine po računih, ki so zapadli 20. 6. 2006 in 20. 7. 2006 na podlagi pogodbe o naročniškem razmerju z dne 1. 6. 2005. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen 12. 2. 2007, torej po uvedbi stečajnega postopka zoper dolžnika s.p., ki se vodi pod opr. št. St 16/2005. Sodišče je prekinilo postopek na podlagi II. odst. 111. čl. veljavnega Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Po 111. členu od dneva stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika ukrepov zavarovanja niti prisilne izvršbe za poplačilo terjatev, glede katerih obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina, po II. odst. pa se postopki za zavarovanje in izvršbo iz I. odstavka, ki so v teku, prekinejo. Upnik pravilno opozarja, da je sklenil pogodbeno razmerje s fizično osebo, česar sodišče ni ugotavljalo, niti ni pregledalo listin niti ni upoštevalo dejstva, da je bila pogodba sklenjena po tem, ko se je zoper s.p. že uvedel stečajni postopek.

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbo 111. čl. Zakona o prisilni poravnavi in stečaju in ni ugotavljalo, ali gre za terjatev, ki spada v stečajno maso, oz. ali terjatev izhaja iz delovanja samostojnega podjetnika. Bistvo uvedbe stečajnega postopka je v tem, da z dnem začetka stečajnega postopka nastane stečajna masa, v katero gre vse dolžnikovo premoženje, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka ali ga pridobi do zaključka stečajnega postopka in premoženje osebno odgovornega družbenika (104. čl. zakona). IV. odst. 104. čl. pa določa, da gre v stečajno maso dolžnika, ki je podjetnik posameznik, vse premoženje, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka, razen stvari in prejemkov iz III. odstavka tega člena. Iz te določbe pa izhaja, da premoženje, ki nastane kasneje, po začetku stečajnega postopka, ne gre v stečajno maso, zato je za terjatve, ki nastanejo kasneje, upnik tudi upravičen voditi izvršbo. S stečajem samostojnega podjetnika fizična oseba ne preneha delovati, dolžnik kot fizična oseba še vedno vstopa v pravna razmerja, sklepa pogodbe, je preživninski zavezanec... . Zato upnik upravičeno opozarja na to, da je sklenil z dolžnikom pogodbo o naročniškem razmerju po tem, ko je zoper njega že bil uveden stečajni postopek in da je sklenil to pogodbo s fizično osebo in ne s samostojnim podjetnikom, zato mu ta tudi odgovarja. Vseh teh okoliščin pa sodišče prve stopnje ni preverilo, saj je sklep izdalo avtomatično, zgolj na podlagi določbe 111. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, zato je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču v ponovno odločanje. Pri ponovnem odločanju bo sodišče moralo upoštevati vse zgoraj navedene okoliščine in ob pravilni uporabi materialnega prava ugotoviti, ali je upnik predlagal rubež na premoženje, ki spada v stečajno maso ali na premoženje, ki ga je dolžnik prejemal po uvedbi stečajnega postopka in ki ne spada v stečajno maso.

Zaradi razveljavitve sklepa so stroški pritožbenega postopka nadaljni stroški izvršilnega postopka.