Jedro

Treba je ločiti vprašanje nadaljnjega obstoja in poslovanja podjetja (kljub smrti nosilca dejavnosti), od vprašanja izgube pravdne sposobnosti oziroma smrti stranke – konkretno: fizične osebe, ki je nosilec podjetja, ki v pravdi nima (več) pooblaščenca, kar po mnenju pritožbenega sodišča pomeni prekinitev postopka po določilih ZPP.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo za umaknjeno pritožbo tožene stranke zoper sklep opr.št. Pg 1 z dne 24.8.2011, ker je ugotovilo, da ni plačala sodne takse za pritožbo v odrejenem 15-dnevnem roku, skladno s plačilnim nalogom z dne 3.10.2011, ki je bil vročen zastopnici tožene stranke za primer smrti, I.F. Proti navedenemu sklepu je tožena stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Hkrati je uveljavljala povrnitev stroškov. Navaja, da podjetje pokojnega U.F. po smrti nosilca nemoteno posluje naprej. V ta namen je I.F., ki je zastopnica za primer smrti, dnevno prisotna na sedežu podjetja, torej na naslovu U. Dejansko je spremenila oziroma prijavila stalno prebivališče na naslovu L., in tudi v času vročanja plačilnega naloga z dne 3.10.2011 je bil to njen dejanski naslov. To lahko potrdita priči K.S. in Š.M. ter I.F. in vročevalec. Iz vpogleda v plačilni nalog z dne 3.10.2011 je razbrati, da je bil plačilni nalog naslovljen na toženo stranko, torej na U. s.p. Ker je, kljub smrti nosilca dejavnosti, podjetje še naprej poslovalo in posluje še danes, bi moralo sodišče plačilni nalog poslati na naslov podjetja. Iz vpogleda v Poslovni register za toženo stranko je moč razbrati, da je podjetje aktivno, da ima prokurista L.F. in zastopnika za primer smrti I.F. Pritožba tožene stranke je utemeljena.

V predmetni pravdi je toženo stranko: U. s.p., zastopal pooblaščenec – odvetnik. Po sporočilu slednjega, da je toženec (med pravdo) dne 20.1.2011 umrl, je sodišče prve stopnje dne 30.3.2011 izdalo sodbo, glasečo na dediče po pok. U.F., in je tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo. Pooblaščenec tožene stranke je napovedal pritožbo zoper navedeno sodbo in ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da kljub pozivu ni plačal sodne takse, je dne 24.8.2011 izdalo sklep, s katerim je napoved pritožbe zoper sodbo štelo za umaknjeno.

Pooblaščenec tožene stranke je 19.9.2011 vložil pritožbo zoper sklep z dne 24.8.2011 (in predlog za vrnitev v prejšnje stanje), dne 23.9.2011 pa je sporočil sodišču, da odpoveduje pooblastilo za zastopanje tožene stranke.

Po določilu 1. tč. 1. odst. 205. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se postopek prekine, če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca. Glede na to je potem, ko je pooblaščenec tožene stranke 23.9.2011 odpovedal pooblastilo za zastopanje, nastopila prekinitev predmetnega pravdnega postopka, ki ga je mogoče nadaljevati ob pogojih iz 1. odst. 208. čl. ZPP (ko ga dedič prevzame oziroma, ko ga sodnik povabi, naj to stori).

Smrt podjetnika ne pomeni nujno tudi prenehanje zapustnikovega podjetja; 4. odst. 72. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) namreč določa, da če podjetnik umre, lahko podjetnikov dedič nadaljuje zapustnikovo podjetje, pri tem pa preidejo nanj pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnikov dedič kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem. Vendar pa ostaja dejstvo, da je podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja (6. odst. 3. čl. ZGD-1) in je odgovoren za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem (1. odst. 7. čl. ZGD-1). Treba je torej ločiti vprašanje nadaljnjega obstoja in poslovanja podjetja (kljub smrti nosilca dejavnosti), od vprašanja izgube pravdne sposobnosti oziroma smrti stranke – konkretno: fizične osebe, ki je nosilec podjetja, ki v pravdi nima (več) pooblaščenca, kar po mnenju pritožbenega sodišča pomeni prekinitev postopka po zgoraj navedenih določilih ZPP. Glede na to v primeru, kakršen je obravnavani, ni mogoče soglašati s pritožbenim stališčem, da bi moralo sodišče prve stopnje plačilni nalog z dne 3.10.2011, glede na 3. odst. 139. čl. ZPP, vročati na naslovu, ki je vpisan v register kot naslov podjetja (to bi bilo mogoče šele v nadaljnjem postopku, če bi zapustnikov dedič nadaljeval zapustnikovo podjetje po 4. odst. 72. čl. ZGD-1). Ravno tako pa ni pravilno opravljena vročitev na naslov začasnega zastopnika za primer smrti, saj gre pri njem le za poseben tip zastopnika podjetja. Dejansko so stranke postopka na toženi strani dediči po pokojnem, kot je to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v uvodu izpodbijanega sklepa, in to ali dedič, ki nadaljuje zapustnikovo podjetje, ali pa, če prevzemnika podjetja ni, dediči v skladu z Zakonom o dedovanju.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP, pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, pri čemer so stroški pritožbenega postopka del nadaljnjih pravdnih stroškov (3. odst. 165. čl. ZPP).