Jedro

Po drugem odstavku 168. čl. OZ se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, kar po enotni sodni praksi velja tako za gmotno, kot za nepremoženjsko škodo. Zato je potrebno odškodnino, ki je bila plačana pred izdajo sodne odločbe, valorizirati in s tem zagotoviti upoštevanje realne vrednosti že plačane odškodnine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati znesek 150.000,00 SIT oz. 625,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 21.10.2005 do plačila, vse zmanjšano za dne 7.9.2006 plačanih 80.000,00 SIT oz. 333,83 EUR, v protivrednosti v evrih na dan plačila (I. točka izreka). Kar je tožeča stranka zahtevala več ali drugače je zavrnilo (II. točka izreka), glede stroškov pa je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške v znesku 833,99 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila (III. točka izreka).

Zoper ugodilni del sodbe se iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožuje tožena stranka. Navaja, da je že v odgovoru na tožbo predlagala, da sodišče že plačan del odškodnine v znesku 80.000,00 SIT (333,83 EUR) upošteva v valoriziranem znesku. V odgovoru na tožbo je predložila dokaz o tem, da je nesporni del odškodnine dne 7.9.2006 nakazala na račun tožnikovega odvetnika, nakazilo je potrdil tudi tožnik v pripravljalni vlogi. Tožena stranka je v postopku navajala, da naj sodišče glede višine upošteva navedbe iz odgovora na tožbo. Sodišče prve stopnje valorizacije že plačanega dela odškodnine ni opravilo, niti se do vprašanja valorizacije ni opredelilo, zato je sodba glede tega vprašanja materialnopravno napačna in neobrazložena. Tožena stranka se pritožuje tudi zaradi nasprotja med izrekom sodbe in obrazložitvijo v zvezi s prisojeno odškodnino. Sodišče je tožniku za telesne bolečine in nevšečnosti prisodilo 375,56 EUR, za strah 208,65 EUR, nato pa navedlo, da predstavlja odškodnina za nematerialno škodo 625,94 EUR, namesto 584,21 EUR. Tožena stranka se ne pritožuje glede višine odškodnine po priznanih postavkah, opozarja pa na računsko napako, ki povzroča nasprotje med izrekom sodbe in obrazložitvijo in pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe, ZPP). Izrek sodbe namreč nasprotuje razlogom sodbe, med seboj pa so si v nasprotju tudi sami razlogi sodbe. Sodišče prve stopnje je namreč prisodilo za telesne bolečine in nevšečnosti tožnika odškodnino v višini 375,56 EUR, za strah pa 208,65 EUR, v nadaljevanju obrazložitve pa navedlo, da skupna odškodnina za nematerialno škodo znaša 625,94 EUR, torej več kot znaša seštevek prej navedenih postavk. Isti znesek je navedlo tudi v izreku sodbe. Zaradi navedenega nasprotja med samimi razlogi ter nasprotja med izrekom in obrazložitvijo, sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti, zato jo je bilo potrebno v izpodbijanem delu razveljaviti in vrniti zadevo v tem obsegu (I. in III. točka izreka) sodišču prve stopnje v novo odločanje, saj kršitve postopka glede na njeno naravo ne more odpraviti samo sodišče druge stopnje (354. člen ZPP).

Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker med postopkom plačanega zneska iz naslova odškodnine v višini 80.000,00 SIT (dne 7.9.2006), kar med strankama ni bilo sporno, ni valoriziralo. V skladu z 2. odstavkom 168. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01, OZ) se namreč povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, kar predstavlja valorizacijo odškodninske obveznosti. Ta določba se sicer nahaja v poglavju o povrnitvi premoženjske škode, vendar je sodna praksa njeno uporabo razširila tudi na odmero nepremoženjske škode. V primeru, da je bila denarna obveznost, ki se valorizira, delno plačana, je zato treba valorizirati tudi delno plačilo, kot terja tudi določba 1. odstavka 270. člena OZ v zvezi z 2. odstavkom 285. člena OZ. Na dan sodne odločbe se torej odmeri višina odškodnine, na isti dan pa je potrebno valorizirati tudi morebitne pred tem plačane zneske iz naslova odškodnine.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje opraviti valorizacijo že plačanega zneska odškodnine ter odpraviti storjeno absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.