Jedro

Vsi pogoji za sprejem nasprotne udeleženke v socialnovarstveni zavod so izpolnjeni. V takšnem položaju pa bi moralo sodišče prve stopnje, v kolikor je ugotovilo, da takojšnja namestitev nasprotne udeleženke v enega od primernih socialnovarstvenih zavodov zaradi njihove (pre)zasedenosti ni mogoča in je zato sprejem odložilo do sprostitve mesta, odločiti tudi o njeni začasni namestitvi oziroma pojasniti, zakaj to ni potrebno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu predlagatelja in odločilo, da se nasprotno udeleženko sprejme v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda Dom upokojencev A. in sicer za čas enega leta od dneva namestitve v zavod dalje, pri čemer jo je zavod dolžan sprejeti ob sprostitvi prvega mesta v vrstnem redu za sprejem po sodnih sklepih, o tem pa ažurno obveščati predlagatelja in sodišče. 2. Zoper takšno odločitev se pritožuje socialnovarstveni zavod. Navaja, da se z odločitvijo ne strinja, saj so kapacitete v domu polno zasedene. Na varovanem oddelku je nameščenih 12 stanovalcev (100 % zasedenost), polno zasedeni so tudi ostali oddelki. Vsi stanovalci v varovanem oddelku imajo demenco. Oseb ne more namestiti nikjer drugje, saj bi bilo s tem moteno vsakodnevno izvajanje dejavnosti, kršene pa bi bile tudi pravice ostalih stanovalcev in osebe same.

3. Predlagatelj in nasprotna udeleženka na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ugotovitvam sodišča prve stopnje o izpolnjenosti pogojev za sprejem v varovani oddelek brez privolitve pritožnik ne nasprotuje in je v pritožbenem postopku nesporno, da so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda na podlagi 75. čl. v zvezi s 74. čl. ZDZdr1. 76 letna nasprotna udeleženka tako trpi za hudo kronično duševno boleznijo, to je že kronificirano psihozo shizofrenega kroga, ki jo povzroča motnja v delovanju možganov. Gre za nepovratno bolezensko spremenjenost, bolezen se bo le še slabšala. Zaradi nekritičnosti do svojega stanja in v posledici bolezni nasprotna udeleženka ogroža svoje življenje in huje ogroža svoje zdravje. Tako že dlje časa živi v hiši brez ogrevanja, brez elektrike in tople vode, v hiši so debele plasti nesanirane plesni, ne uživa primerne hrane, zavrača zdravniško oskrbo in zdravila. Potrebuje stalno oskrbo in nego, ki je v domačem okolju ali na drug način ni mogoče zagotoviti. Akutno bolnišnično zdravljenje je končano, izpolnjeni so tudi drugi pogoji za sprejem, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

6. Ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, mora odločiti o izbiri socialno varstvenega zavoda, ki naj osebo sprejme ter obdobju zadržanja v varovanem oddelku (2. odst. 48. čl. ZDZdr). Pred odločitvijo sodišče pridobi mnenje socialno varstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena (79. čl. ZDZdr).

7. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so prostorske zmožnosti pritožnika omejene in trenutno zapolnjene, vendar sodišče zaradi zasedenosti pritožnika (in vseh ostalih primernih socialnovarstvenih zavodov), utemeljenega predloga za namestitev ni smelo zavrniti. Pritožbeno sodišče se seveda zaveda, da bi namestitev nasprotne udeleženke v zavod, ki ji ne bi mogel zagotoviti osnovnih pogojev za bivanje in zdravljenje, pomenila hud poseg v njene ustavne pravice, pa tudi pravice tam že nameščenih oseb. To je imelo pred očmi tudi sodišče prve stopnje, saj je očitno ravno zato izrek oblikovalo tako, da je pritožnik dolžan nasprotno udeleženko sprejeti šele ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem po sodnih sklepih (glej razloge v 11. točki sklepa).

8. Pred odločitvijo je sodišče prve stopnje, zavedajoč se problematike prezasedenosti zavodov, pretehtalo tudi to, kateri od zavodov bi bil najprimernejši. Vsi, s katerimi je kontaktiralo, so sporočili, da so kapacitete dosežene ali presežene, večina pa ima tudi že čakajoče na sprejem po sklepu sodišča (glej razloge v tč. 10 sklepa). O zasedenosti in čakalnih vrstah za sprejem oseb se je prepričalo tudi z vpogledom v javno objavljene podatke pristojnega ministrstva na njegovi spletni strani. Pritožnik v tem trenutku, čakajočih po sklepu nima, njegove kapacitete pa tudi niso presežene. Odločitev, da se nasprotna udeleženka, ko bo to mogoče, namesti k pritožniku, je zato načeloma pravilna.

9. Kljub taki ugotovitvi, pa pritožbeno sodišče odločitvi ne more pritrditi iz drugih v nadaljevanju navedenih razlogov. Kot je bilo že pojasnjeno, v pritožbenem postopku ni izpodbijano, da so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem nasprotne udeleženke v socialnovarstveni zavod. V takšnem položaju pa bi moralo sodišče prve stopnje, v kolikor je ugotovilo, da takojšnja namestitev nasprotne udeleženke v enega od primernih socialnovarstvenih zavodov zaradi njihove (pre)zasedenosti ni mogoča in je zato sprejem odložilo do sprostitve mesta, odločiti tudi o njeni začasni namestitvi oziroma pojasniti, zakaj to ni potrebno. Tega pa ni storilo. Iz razlogov sklepa tako ni mogoče razbrati, kaj bi za nasprotno udeleženko (in osebe, ki z njo prihajajo v stik) pomenilo, če bi morala na prosto mesto počakati doma. Njena namestitev v psihiatrični bolnici namreč po eni strani ni več medicinsko indicirana, po drugi strani pa je ugotovljeno, da bi bila zanjo vrnitev v domače okolje v tem trenutku in ob nespremenjenih okoliščinah, ki jih je sodišče ugotovilo, celo življenjsko ogrožujoča. 10. Ker odločitve v tem pogledu ni mogoče preizkusiti (14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-12 in 1. odst. 30. čl. ZDZdr). Za razveljavitev se je odločilo, ker manjkajočih razlogov za odločitev, ki je bila sprejeta, pritožbeno sodišče ne more nadomeščati, saj jih ne pozna. Vrnitev zadeve v nov postopek, glede na dosedanji potek sojenja in naravo zadeve, po presoji pritožbenega sodišča tudi ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (2. odst. 354. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr).

11. Zaradi usmeritve za nadaljnje delo pritožbeno sodišče dodaja, da bo moralo sodišče prve stopnje, ko bo o predlogu ponovno odločalo, ne le analizirati podatke o zasedenosti posameznega SVZ ter posledice namestitve v že zaseden zavod, ampak bo moralo ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera, ki jih je (oziroma jih bo še) ugotovilo, tehtati tudi, kaj bi zanjo (in osebe, ki z njo prihajajo v stik) pomenilo, če bi morala na prosto mesto počakati doma, pa tudi posledice, če bi sodišče odredilo, da do sprostitve prostega mesta nasprotna udeleženka počaka v bolnišnici,3 nato pa o tem navesti razloge, ki bodo omogočali pritožbeni preizkus odločitve.

12. Ker se nasprotna udeleženka trenutno nahaja v Psihiatrični kliniki v ..., ki je tudi predlagateljica postopka, ni odveč poudariti, da mora slednja takšno stanje ohraniti do pravnomočnosti ponovne odločitve sodišča prve stopnje.

1 Zakon o duševnem zdravju. 2 Zakon o nepravdnem postopku. 3 Pritožbeno sodišče sicer opozarja, da se je sodna praksa zavzela za restriktiven pristop pri izrekanju začasnih namestitev oseb z duševno motnjo, ki ne potrebujejo (več) bolnišničnega zdravljenja, v psihiatrične bolnice, a tudi te možnosti ni mogoče v naprej izključiti. Primerjaj odločbi VS RS II Ips 51/2019 in II Ips 71/2019 ter odločbe VSL I Cp 1432/2019, II Cp 1257/2021 in I Cp 1619/2022. V primeru takšne začasne namestitve, bo moralo sodišče dati možnost izjave tudi predlagateljici.