Jedro

Dolžnik v pritožbi prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita, da ga v pozivu z dne 1. 9. 2022 ni pozvalo, naj sodišču predloži poročilo o stanju svojega premoženja. V primeru upnikovega predloga za začetek postopka osebnega stečaja sodišče ni dolžno pozivati dolžnika, da poda poročilo o stanju svojega premoženja že v predhodnem postopku osebnega stečaja.Zakon sodišču nalaga zgolj vročitev upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka dolžniku z opozorilom na pravne posledice iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP. Sodišče je dolžnika poučilo, da lahko vloži v danem roku ugovor z relevantnimi razlogi (da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja) in s predložitvijo dokazov s posebnim opozorilom, da bo v primeru nevložitve ugovora po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP nastala domneva, da je insolventen in da bo izdalo sklep o začetku stečajnega postopka brez izvedbe dokazov o dolžnikovi insolventnosti in upnikovi procesni legitimaciji za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja.

Če je predlagatelj začetka postopka osebnega stečaja dolžnik, mora poročilo o stanju svojega premoženja priložiti predlogu za začetek tega postopka, če pa je bil stečajni postopek začet na podlagi domneve iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, pa mora navedeno poročilo dolžnik sodišču predložiti v 8-ih dneh po prejemu sklepa o začetku stečajnega postopka, v drugih primerih pa poročilo priložiti svoji izjavi o razlogih za začetek postopka ali dati na naroku za začetek postopka osebnega stečaja.

V primeru dolžnikove neodzivnosti na vročen upnikov predlog za začetek postopka z vložitvijo ugovora nastopi v primeru postopka osebnega stečaja neizpodbojna zakonska domneva, da je dolžnik insolventen in da upnikova terjatev obstaja. Navedeno zakonsko domnevo kot izpodbojno ZFPPIPP predvideva le v primeru postopka zoper dolžnika kot pravno osebo, ker izpodbijanje domneve s pritožbo dopušča le družbenikom dolžnika, teh pa dolžnik kot potrošnik nima.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom: A. A., za upraviteljico imenovalo K. K., ki opravlja naloge in pristojnosti upraviteljice v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, v poslovni register vpisane s podatki: K. K., S. P., matična številka: ...

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik, uveljavljal pa je pritožbene razloge bistvenih postopkovnih kršitev, nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe določil ZFPPIPP in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo je upraviteljica pojasnila, da dolžnik ne razpolaga s premoženjem, ki bi omogočalo poplačilo njegovih zapadlih obveznosti.

4. Upnik, ki je vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja, pa je predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Prvostopenjsko sodišče je odločitev o začetku postopka osebnega stečaja sprejelo na predlog upnika. Ugotovilo je, da dolžnik po prejemu upnikovega predloga ni vložil ugovora, da ni insolventen (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP). Sodišče je zato na podlagi zakonske domneve iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP o insolventnosti dolžnika izdalo izpodbijani sklep. Iz neizpodbijanih upnikovih navedb, da mu dolžnik dolguje 16.158,10 EUR na podlagi sklepa o izvršbi VL 81242/2021, ki je postal januarja 2022 pravnomočen in izvršljiv, od tedaj pa ni prejel od dolžnika nobenih nakazil, je nadalje ugotovilo, da je dolžnik trajneje nelikviden na podlagi izpodbojne zakonske domneve iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. S plačilom upnikove terjatve namreč zamuja že več kot 2 meseca, dolžnik pa ne prejema plače, nadomestila ali drugih prejemkov v obdobjih, ki niso daljša od 2 mesecev v skupnem znesku, ki presega 3-kratnik navedenih prejemkov, torej 5.385,03 EUR.

7. Dolžnik v pritožbi prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita, da ga v pozivu z dne 1. 9. 2022 ni pozvalo, naj sodišču predloži poročilo o stanju svojega premoženja. Navedeno dolžnost sodišča pritožnik izvaja iz določbe četrtega odstavka 383. člena ZFPPIPP, po kateri se v postopku osebnega stečaja prvi odstavek 239. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tako, da mora sodišče na podlagi poročila o finančnem položaju presoditi, ali je dolžnik insolventen in odločiti o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje. Prvi odstavek 384. člena ZFPPIPP pa določa, da mora dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka osebnega stečaja, sodišču dati poročilo o stanju svojega premoženja.

8. Glede upnikovega predloga za začetek postopka osebnega stečaja ZFPPIPP sodišču ne nalaga poziva dolžniku, da poda poročilo o stanju svojega premoženja že v predhodnem postopku osebnega stečaja. Tudi v tem postopku se smiselno na podlagi prvega odstavka 383. člena ZFPPIPP uporablja 235. člen tega zakona, ki sodišču nalaga zgolj vročitev upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka dolžniku z opozorilom na pravne posledice iz tretjega odstavka tega člena. Iz poziva dolžniku z dne 1. 9. 2022 (p. d. 6) je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče dolžnika poučilo, da lahko vloži v danem roku ugovor z relevantnimi razlogi (da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja – drugi odstavek 235. člena) in s predložitvijo dokazov s posebnim opozorilom, da bo v primeru nevložitve ugovora po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP nastala domneva, da je insolventen in da bo izdalo sklep o začetku stečajnega postopka brez izvedbe dokazov o dolžnikovi insolventnosti in upnikovi procesni legitimaciji za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja.

9. Splošna določba prvega odstavka 384. člena ZFPPIPP, ki dolžniku, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka osebnega stečaja, nalaga, da sodišču da poročilo o stanju svojega premoženja, je glede časovnega vidika te obveznosti konkretizirana v tretjem odstavku istega člena, upoštevaje tudi različne procesne situacije v odvisnosti od tega, ali je predlagatelj začetka postopka sam dolžnik ali njegov upnik. Če je predlagatelj začetka postopka osebnega stečaja dolžnik, mora poročilo o stanju svojega premoženja priložiti predlogu za začetek tega postopka (1. točka tretjega odstavka), če pa je bil stečajni postopek začet na podlagi domneve iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, pa mora navedeno poročilo sodišču predložiti v 8-ih dneh po prejemu sklepa o začetku stečajnega postopka (2. točka tretjega odstavka), v drugih primerih pa poročilu priložiti svoji izjavi o razlogih za začetek postopka ali dati na naroku za začetek postopka osebnega stečaja (3.točka tretjega odstavka).

10. Iz doslej razloženega izhaja tudi zmotna pritožnikova razlaga četrtega odstavka 383. člena ZFPPIPP (po katerem se v postopku osebnega stečaja prvi odstavek 239. člena tega zakona smiselno uporablja tako, da mora sodišče na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju presoditi, ali je dolžnik insolventen in odločiti o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje), da mora sodišče presojati insolventnost dolžnika na podlagi njegovega poročila o njegovem finančnem položaju ne glede na to, ali je predlog za začetek postopka osebnega stečaja vložil dolžnik sam ali njegov upnik. Po drugem odstavku 383. člena ZFPPIPP uporaba 235. člena ZFPPIPP, ki ureja pravila postopka v primeru vložitve upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka, v postopku osebnega stečaja ni izključena. To pa pomeni, da v primeru dolžnikove neodzivnosti na vročen upnikov predlog za začetek postopka z vložitvijo ugovora ob smiselni uporabi tretjega odstavka 235. člena nastopi v primeru postopka osebnega stečaja neizpodbojna zakonska domneva, da je dolžnik insolventen in da upnikova terjatev obstaja. Navedeno zakonsko domnevo kot izpodbojno ZFPPIPP predvideva le v primeru postopka zoper dolžnika kot pravno osebo, ker izpodbijanje domneve s pritožbo dopušča le družbenikom dolžnika (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP), teh pa dolžnik kot potrošnik nima.

11. V obravnavanem primeru je torej nastopila zakonska domneva insolventnosti dolžnika po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP, ki je s pritožbo dolžnik ne more izpodbijati s pritožbenimi navedbami o obstoju njegovega premoženja, ki zadostuje za poplačilo njegovih obveznosti, zato jih kot nedovoljenih pritožbenih navedb pritožbeno sodišča ne sme presojati (prvi odstavek 237. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožnik namreč ni navedel utemeljenih razlogov, zakaj teh dejstev ni navajal že v ugovoru zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka. Njegovo pritožbeno pojasnilo, da je bila v teku izvršba na predlog (v predmetnem postopku predlagajočega) upnika na nepremičnino že v fazi razpisane javne dražbe, v kateri je dolžnik pričakoval, da bo upnik poplačan že v izvršilnem postopku, ni opravičljiv razlog za nevložitev ugovora proti predlaganemu začetku postopka osebnega stečaja. Upnik se namreč lahko posluži kateregakoli zakonitega načina za poplačilo svoje terjatve.

12. Pritožbeno sodišče ne sprejema niti pritožbenega sklicevanja na stališče, izraženo v sklepu Cst 113/2021, da ima dolžnik v primeru, če ni pravočasno ugovarjal proti začetku postopka osebnega stečaja, možnost s pritožbo zoper sklep dokazati, da ni insolventen, če sklep o začetku stečajnega postopka temelji na zakonski domnevi o dolžnikovi insolventnosti in sodišče pred izdajo sklepa o začetku postopka ni opravilo druge presoje insolventnosti dolžnika v smislu četrtega odstavka 383. člena ZFPPIPP. Navedeno stališče v zadevi Cst 113/2021 je v sodni praksi osamljeno, da dolžnik s pritožbo ne more več izpodbijati zakonske domneve insolventnosti, pa obstaja obsežna ustaljena sodna praksa (Cst 455/2021, Cst 200/2017, Cst 531/2016, Cst 253/2015, Cst 146/2012). V zadevi Cst 455/2021 je pritožbeno sodišče podalo obsežno razlago v 8. točki obrazložitve, zakaj gre v primeru upnikovega predloga za začetek postopka osebnega stečaja in nevložitve dolžnikovega ugovora proti začetku postopka za neizpodbojno zakonsko domnevo insolventnosti dolžnika. Poudarilo je, da se četrti odstavek 383. člena ZFPPIPP sklicuje na smiselno uporabo prvega odstavka 239. člena tako, da mora sodišče na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju presoditi, ali je dolžnik insolventen in odločiti o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje. V prvem odstavku 239. člena tega zakona pa sta urejena dva položaja odločanja sodišča o začetku stečajnega postopka. Prvi se nanaša na dolžnikov, drugi pa na upnikov predlog. Namen določbe četrtega odstavka 383. člena ZFPPIPP pa je v tem, da za razliko od stečajnega postopka nad pravno osebo, v postopku osebnega stečaja sodišče presoja, ali je dolžnik insolventen ali ne tudi tedaj, ko dolžnik vloži predlog za začetek postopka. Stečajni postopek nad pravno osebo in postopek osebnega stečaja se ne razlikujeta, kadar vloži predlog upnik. Insolventnost dolžnika se, če dolžnik vloži ugovor, vedno ugotavlja (drugi do sedmi odstavek 239. člena ZFPPIPP). Če dolžnik ugovora ne vloži, nastane procesna situacija, določena v tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP.

13. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14. Ker so se izrecno izpostavljeni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, deloma pa za neupoštevne, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (prvi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121 člena ZFPPIPP).