Jedro

Formalni preizkus pravilnosti predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave obsega preizkus, ali so podatki, ki jih predlagatelj navaja v poročilu o finančnem položaju in poslovanju in načrt finančnega prestrukturiranja, skladni vsaj sami s seboj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom: 1) ugodilo pritožbama upnikov S. d. o. o. (p. d. 7) in D. d. d. (p. d. 9) proti sklepu o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave in sklep razveljavilo; 2) dolžniku naložilo, da dopolni predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave tako, da predloži poročilo o finančnem položaju in poslovanju z vsebino iz prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP in načrt finančnega prestrukturiranja z vsebino iz 145. člena ZFPPIPP, oboje tako, da odpravi neskladje pri navedbi vsote navadnih terjatev ter da seznam terjatev navadnih upnikov izdela skladno s 3. točko prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP; 3) predlagatelju naložilo, da v 15 dneh predloži posodobljen seznam terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, ki za vsako terjatev vključuje podatke o upniku, višino njegove terjatve in pravnem temelju nastanka terjatve; navede, ali je upnik povezana oseba po 527. členu ZGD-1 ali ožje povezana oseba; predloži izjavo, da posodobljen seznam prikazuje resnično in pošteno stanje navadnih terjatev ob začetku postopka in predloži dokaze, da za posojila družbenikov ne velja določba 498. člena ZGD-1. 2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil. V pritožbi navaja, da se pritožuje zoper sklep v celoti. Popravljeno poročilo o finančnem položaju in poslovanju, načrt o finančnega prestrukturiranja in posodobljen seznam terjatev je sedaj vložil. Vsebina pritožbe obeh pritožnikov ni dopustna, ker se ukvarjata z vsebino samega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, kar v tej fazi ni dopustno. Upnika bi smela sklep izpodbijati le iz razloga, da sklep ne vsebuje vseh podatkov iz četrtega odstavka 153. člena ZFPPIPP ali pa da kateri od pogojev iz drugega odstavka 153. člena ZFPPIPP ni izpolnjen. Predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave je vložila upravičena oseba. Ovire iz 140. člena ZFPPIPP ne obstojijo, vsebina predloga je skladna s prvim in četrtim odstavkom 141. člena ZFPPIPP. K predlogu so bile priložene vse potrebne priloge. Njihova vsebina je bila skladna s 142. do 146. členom ZFPPIPP. Zato ni bilo razloga za izpodbijano odločitev. Dolžniku lahko zaradi odločitve nastane nepopravljiva škoda, saj ne bo mogel sanirati svojega finančnega položaja. Na drugi strani imajo upniki po začetku postopka na voljo dovolj instrumentov, s katerimi lahko izpodbijajo vsebino prisilne poravnave.

3. Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik navaja, da se pritožuje proti sklepu v celoti. Višje sodišče je pritožbo presojalo kot pritožbo proti 1. točki izpodbijanega sklepa. V tej točki je namreč sodišče prve stopnje sprejelo odločitev, s katero se pritožnik ne strinja. Poleg tega sta odločitvi v 2. in 3. točki po vsebini sklepa o dopolnitvi predloga, proti katerima pritožba ni dopustna, ker gre za sklepa procesnega vodstva.

4. Sodišče prve stopnje je ob pritožbi obeh upnikov ocenilo, da listine, ki so bile podlaga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, niso bile skladne s 221.d členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, zato je na podlagi 128. člena ZFPPIPP pritožbama ugodilo in sklep o začetku postopka razveljavilo. Ob njunih pritožbah je ugotovilo, da ob _prima facie_ preizkusu listin, ki jih je dolžnik priložil k predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, izhaja, da so v poročilu in načrtu neskladja o višini navadnih terjatev, na kar je opozorjeno v pritožbi na p. d. 7 (str. 4). Tam je pritožnik (upnik) v štirih alinejah navedel, v čem so neskladja (na primer navedba v tabeli terjatev, da ima dolžnik 1.424.032 EUR navadnih terjatev (obveznosti), v poročilu je navedenih 1.195.333 EUR navadnih terjatev (obveznosti). Ugotovilo je še, da so na seznamu navadnih terjatev tudi terjatve, ki so zavarovane (na primer upnika D., d. d.). Upnik D. d. d. je v pritožbi navedel, da takšne terjatve, kot jo dolžnik navaja v seznamu terjatev (naj bi imel navadno terjatev v višini 424.561,33 EUR), sploh nima. Ima dve terjatvi, od tega eno zavarovano terjatev 518.244,95 EUR, drugo navadno terjatev v višini 107.030,24 EUR. Oba upnika sta tudi opozorila, da terjatve več upnikov iz seznama terjatev predstavljajo terjatve povezanih oseb, del teh tudi predstavlja terjatve družbenikov iz 498. člena ZGD-1, zato predstavljajo premoženje dolžnika (če so izpolnjeni pogoji) in ne bi smele biti navedene kot terjatve do dolžnika. Tem upnikom naj se tudi omeji pravico glasovanja o prisilni poravnavi oziroma naj se preveri, ali ne gre za zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave.

5. Pritožnik zgoraj povzetemu niti ne nasprotuje, meni le, da je sodišče pri dovolitvi začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave vezano le na ugotovitev, ali je dolžnik k predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave priložil vse zakonsko zahtevane priloge, njihova vsebinska presoja pa ni dopustna.

6. Prvi odstavek 221.d člena ZFPPIPP določa, da mora biti k predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave priloženo poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, načrt finančnega prestrukturiranja, dokaz o plačilu predujma in izjava dolžnika, sestavljena v obliki notarskega zapisa, da poročilo iz prve točke drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje. Te priloge so sestavni del predloga in nimajo narave dokazil, s katerimi naj bi se dokazovale navedbe v samem predlogu. Ker gre za predlagalni postopek, v fazi odločanja o začetku postopka (praviloma) še ni vzpostavljena kontradiktornost postopka z drugimi udeleženci (upniki), na katere bi poenostavljena prisilna poravnava lahko vplivala. Sodišče zato o predlogu odloča na podlagi formalnega preizkusa, ali so izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Sodišče ob odločanju o predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ni dolžno vsebinsko presojati posameznih dejanskih predpostavk iz predloga in priloženih prilog. Do teh predpostavk pa se je dolžno opredeliti v primeru konkretiziranih in dokazno podprtih ugovorov upnika o zlorabi pravic dolžnika (VSRS sklep III Ips 112/2016). Nima torej prav pritožnik, ko navaja, da se sodišče prve stopnje do dejanskih predpostavk sploh ne bi smelo opredeljevati.

7. Prvi odstavek 221.d člena ZFPPIPP določa, da je treba predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave poleg listin iz 1., 3. in 5. točke drugega odstavka 141. člena tega zakona priložiti izjavo dolžnika, da poročilo iz 1. točke drugega odstavka 141. člena tega zakona resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje. Izjava mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. Da izjava v konkretni zadevi ni resnična, izhaja že iz samih obveznih prilog, ki jih je pritožnik priložil k predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, kar pritožbeno niti ni sporno. Formalni preizkus pravilnosti predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave obsega tudi preizkus, ali so podatki, ki jih predlagatelj navaja v poročilu o finančnem položaju in poslovanju in načrt finančnega prestrukturiranja, skladni vsaj sami s seboj. V konkretni zadevi takšno nasprotje obstaja vsaj pri obsegu navadnih terjatev, poleg tega pa je dolžnik nedopustno upošteval tudi zavarovane terjatve, na katere poenostavljena prisilna poravnava ne vpliva.

8. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 128. člen ZFPPIPP in sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave samo razveljavilo ter dolžnika pozvalo k dopolnitvi predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave (2. točka izreka). Pritožnik je v pritožbenem roku sicer priložil popravljene in dopolnjene obvezne priloge, vendar bo to lahko sodišče prve stopnje upoštevalo v nadaljevanju postopka. Ne more pa takšna dopolnitev vplivati na presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa.

9. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.