Jedro

Izdaja ureditvene (regulacijske) začasne odredbe. Ugotovljena dejstva, ob ogledu, ne govorijo v prid navedbam upnikov o verjetnosti terjatve motenja posesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnika nosita sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnikov za izdajo začasne odredbe, s katero je dolžan dolžnik takoj prenehati z izvajanjem kakršnihkoli rušitvenih in drugih del na stanovanjski stavbi v P., s katerimi bi upnika oviral v nemoteni uporabi stanovanja v 3. nadstropju stanovanjske stavbe, predvsem se mu prepoveduje izvajati posege na stropih in stenah v 2. nadstropju, odstraniti notranja vrata v 2. nadstropju in odstraniti stopnice v stavbi in streho; v primeru, da dolžnik prepovedi ne bi spoštoval, se mu izreče denarna kazen v višini 4.172,00 EUR; dolžnik je dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje, v nasprotnem primeru se pooblastita upnika, da to lahko storita na stroške dolžnika; upnikoma je naložilo, da sta dolžna povrniti dolžniku 420,98 EUR stroškov postopka.

Zoper sklep se po pooblaščencu pritožujeta upnika zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zaradi napačne uporabe materialnega prava s predlogom, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu v celoti ugodi, podrejeno, da se sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ponavljata, da sta že v predlogu navedla, da sta uporabnika in posestnika stanovanja v 3. nadstropju stanovanjske hiše v P., in sicer prvi upnik od leta 1957 dalje, druga upnica pa od leta 1990 dalje. Na tem naslovu imata prijavljeno stalno bivališče. V posesti sta bila z dejanjem dolžnika motena, ne strinjata se z zaključkom sodišča prve stopnje, da ni verjetno izkazano motilno dejanje. Sodišče prve stopnje preozko tolmači pojem motenja posesti. Pri motenju posesti motilec s svojim posegom ne gre tako daleč, da bi posestnika v celoti izključil iz izvrševanja posesti, ampak ga z motilnimi dejanji vznemirja. Vznemirjanje je lahko tudi verbalno. Motenje posesti pa so tudi prepovedane emisije. Zato je zmotna ugotovitev sodišča, da v zvezi z gradbenimi posegi v nižjih etažah stanovanjskega objekta ni prišlo do nikakršnih posegov v njunem stanovanju. Res s strani dolžnika ni prišlo do fizičnega posega v njuno stanovanje, nedvomno pa ju je dolžnik s svojimi dejanji vznemirjal v posesti stanovanja in v posesti vodovodne napeljave. Ne drži, da bi imela upnika še vnaprej povsem nespremenjeno možnost dostopa do stanovanja ter nemotenega uživanja. To jima je bilo s posegi dolžnika onemogočeno. Da so bili posegi moteči ugotavlja tudi sodišče. Zaključuje pa, da so posegi nujni, vendar pa to izvedeni dokazi ne potrjujejo. Pa tudi pri nujnosti morebitnih posegov, ki bi morali biti izvršeni le na podlagi ustreznih upravnih odločb, bi bilo potrebno postopati na tak način, da posest upnikov ne bi bila motena. Ni možno trditi, da ni nič narobe, če stanovanje v 3. nadstropju stoji praktično v zraku, saj sta dve nadstropji pod njim in pritličje podrto, pod stanovanjem je odstranjeno vse, kar je predstavljalo izolacijo in zaščito, v stavbi je prepih in prah, upnika sta izpostavljena še ostalim neprijetnostim zaradi rušitvenih del. Zato je očitno, da je terjatev upnikov izkazana, izpolnjeni so tudi drugi pogoji po 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) za izdajo predlagane začasne odredbe. Ne drži, da ne gre za nikakršno izjemno situacijo, ki bi narekovala predlagan sodni ukrep. Po mnenju upnikov je zadeva nujna, zato bi bilo potrebno njunemu predlogu v celoti in takoj ugoditi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je najprej preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Ugotovilo je, da ti niso podani. V izpodbijanem sklepu je pravilno ugotovljeno, da predlagata upnika izdajo ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, zavarovanje terjatve v smislu začasne ureditve spornega razmerja, na trditveni podlagi, da sta posestnika stanovanja v 3. nadstropju stanovanjske hiše (ki je last dolžnika), v posesti katerega naj bi ju dolžnik motil z rušitvenimi in drugimi deli v 2. nadstropju in pritličju (odstranil lesene letve, lesene obloge, omet, snel okenske okvirje s steklom), saj imata preko desk položen le topli pod, stanovanje je ostalo brez izolacije, je prepih, tudi cevi vodovodne napeljave v pritličju in 2. nadstropju so brez izolacije, s tem jima je otežena uporaba stanovanja. Z zaključkom prvostopenjskega sodišča, ki ga je sprejelo po opravljenem ogledu, da pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe niso podani, se upnika ne strinjata. Sodišču prve stopnje očitata "preozko razlago pojma posesti" in se sklicujeta na verbalno motenje in prepovedane emisije, po mnenju pritožbenega sodišča neutemeljeno. Verbalno motenje je podano, če pomeni resno grožnjo, zaradi katere moteni opusti izvrševanje posesti, kar upnika ne zatrjujeta. Tudi prepovedane emisije so lahko motenje posesti, vendar kot že povzeto, trditvena podlaga predlagane začasne odredbe ne zajema niti verbalnega motenja, niti prepovedanih emisij, ampak motenje posesti z rušitvenimi in drugimi deli pri prenovi stanovanj v nižjih nadstropjih stanovanjske hiše. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da imata upnika dostop do stanovanja (kot izhaja iz zapisnika o ogledu iz dveh strani), kako naj bi jima bil dostop onemogočen, upnika, ki v pritožbi trdita drugače, ne povesta; v njunem stanovanju ni prišlo do nikakršnih posegov s strani dolžnika, to upnika tudi sama v pritožbi navajata, tudi, da v stanovanju živita, ga uporabljata, v vseh stanovanjskih prostorih imata po tleh položen topli pod, vodo imata, v čem bi bila motena v posesti vodovodne napeljave, kar trdita v pritožbi, ne pojasnita. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča, ugotovljena dejstva, ob ogledu, ne govorijo v prid navedbam upnikov o verjetnosti terjatve motenja posesti; verjetnost je tista stopnja resničnosti, pri kateri so razlogi, ki govorijo za obstoj določenega dejstva močnejši od razlogov, ki govorijo proti njegovemu obstoju. Zaenkrat ugotovljena dejstva prevladajo v prid dolžniku, ki je v odgovoru na predlog trdil, da motenja ni. Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da sta dve nadstropji in pritličje pod stanovanjem upnikov podrti, kot izhaja iz zapisnika o naroku z dne 14.06.2007, zidovi so, le vmesne stene so odstranjene zaradi predvidene prenove, tudi stropovi so (delno tudi podprti z jeklenimi podporniki), tudi (dotrajani) leseni podi, da bi bila ogrožena solidnost objekta (nevarnost porušitve) se ne trdi. Prvostopenjskega zaključka, da verjetnost obstoja terjatve ni izkazana (motenja posesti - posest je dejanska oblast nad stvarjo, da jo posestnik lahko rabi, uživa, z njo razpolaga) pa s sklicevanjem na morebitno zmanjšano izolacijo in zaščito, upnika, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, še ne moreta ovreči ob neizpodbijani ugotovitvi v izpodbijanem sklepu, da gre za dotrajan objekt, stanovanjsko hišo, potrebno celovite prenove. Sicer pa je sodišče prve stopnje zaključilo, da upnika tudi zatrjevane težko nadomestljive škode, kot drugega pogoja za izdajo predlagane začasne odredbe, zatrjevane zdravstvene ogroženosti, nista izkazala (ponudila dokaze) in pritožba zgolj s pavšalnim vztrajanjem, da so vsi pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe podani, zato ne more uspeti, ko je sodišče prve stopnje pri odločitvi pravilno upoštevalo tudi položaj dolžnika (potrebno prenovo stanovanjskih prostorov zaradi dotrajanosti), glede na določbo 3. alineje 272. čl. ZIZ, na katero sta se upnika v predlogu (sicer zgolj pavšalno) sklicevala. Ker je prvostopenjska odločitev, da upnikoma predlagano varstvo z začasno odredbo ne gre, pravilna, pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ). Ker upnika s pritožbo nista uspela, nosita sama nastale jima pritožbene stroške (154., 165. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ).